Page 144 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 144
krvavi poljub svobode
like na morju, ter nanjo razobesili drugo, belo »zastavo svobode«, prevzeli so
prapore in si nadeli oblačila nadrejenih tako, da so na različne načine oskru-
nili simbole vladajočih. Dejansko je iz beneških procesnih dokumentov za-
znati, kako so upor, prevzem galeje in nekatera specifična dejanja upornikov
oblasti razumele kot napad na ugled Beneške republike kot države. »Z zasta-
vo /…/ kakor ponosni nad tolikšnim zločinom ste hodili po Nadvojvodski
Deželi /po habsburškem ozemlju/ in izrekali bogoskrunske kletvice ter ne-
spoštljive in tudi žaljive besede na račun Republike,« so očitali sodniki (con
bandiera /…/ come gloriosi di cusi fatto delitto, ve ne andavate per il Paese Ar-
ciducale, proferendo sacrileghe bestieme, et parole di poca stima se non di offesa
verso la Repubblica).2
V prostoru in času, ki ga obravnavamo, je bilo nasilje sicer del vsakdana.3
Vendar je za razumevanje dogajanja na galeji in ravnanj upornikov med upo-
rom potrebno upoštevati, da so se v zgodnjem novem veku tako ožji spori
med posamezniki in rodbinami kakor širši konflikti med skupnostmi in raz-
ličnimi družbenimi segmenti zelo pogosto razreševali z nasilnimi praksami,
ki pa niso bile brezglave, temveč so sledile določenim običajem in so se izva-
jale na podlagi določenih vedenjskih vzorcev in obredov. Za takratne »upor-
niške množice« je značilno, da »se njihovo nasilje, čeprav okrutno, ne izkaže
za slepo in nebrzdano, temveč je usmerjeno proti točno določenim tarčam in
je izbrano iz repertoarja tradicionalnih kazni ter oblik uničevanja«, kar po-
meni, da so se posluževale »obredov nasilja«.4 Drugače in še nekoliko širše
povedano, so »v predmoderni Evropi socialne konflikte izživljali na podlagi
vzorcev, ki so predstavljali obrede nasilja« (rites of violence).5 To pomeni, da je
za razumevanje dinamike in ustrezno kontekstualizacijo upora na Loredani
treba izhajati prav iz osnovnega dejstva, da gre za nasilje in ravnanja med upo-
rom.
Na galeji so si vodilni uporniki razdelili naloge poveljevanja, upravljanja
in usmerjanja plovbe ter nadzora nad veslači. Plemič Battista Lora iz Verone
je ves čas stal na krmi, kjer se nahajata prostor poveljnika galeje in njeno krmi-
lo, in s tem kot plemič dejansko prevzel vlogo soprakomita. Lovre iz Nina je s
tem, ko si je nadel biričev prapor, prevzel vlogo aguzzina in torej odgovorne-
ga za disciplino med galjoti. Francesco Ponentin je prevzel krmilo in vlogo pi-
2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 2v, Lorenzo Bollani (Benetke, 8. julij 1623).
3 O razpredenosti nasilja v vsakdanjem življenju za Istro Bertoša, Doba nasilja, doba straha; za primor-
ski in širši slovenski prostor Simoniti, Fanfare nasilja; za sosednjo Furlanijo Bianco, Krvavi pust, in
Muir, Mad Blood; za Goriško tudi Marussig, Le morti violente.
4 Zemon Davis, Le culture del popolo, 212, 238.
5 Muir, Mad Blood, 195.
144
like na morju, ter nanjo razobesili drugo, belo »zastavo svobode«, prevzeli so
prapore in si nadeli oblačila nadrejenih tako, da so na različne načine oskru-
nili simbole vladajočih. Dejansko je iz beneških procesnih dokumentov za-
znati, kako so upor, prevzem galeje in nekatera specifična dejanja upornikov
oblasti razumele kot napad na ugled Beneške republike kot države. »Z zasta-
vo /…/ kakor ponosni nad tolikšnim zločinom ste hodili po Nadvojvodski
Deželi /po habsburškem ozemlju/ in izrekali bogoskrunske kletvice ter ne-
spoštljive in tudi žaljive besede na račun Republike,« so očitali sodniki (con
bandiera /…/ come gloriosi di cusi fatto delitto, ve ne andavate per il Paese Ar-
ciducale, proferendo sacrileghe bestieme, et parole di poca stima se non di offesa
verso la Repubblica).2
V prostoru in času, ki ga obravnavamo, je bilo nasilje sicer del vsakdana.3
Vendar je za razumevanje dogajanja na galeji in ravnanj upornikov med upo-
rom potrebno upoštevati, da so se v zgodnjem novem veku tako ožji spori
med posamezniki in rodbinami kakor širši konflikti med skupnostmi in raz-
ličnimi družbenimi segmenti zelo pogosto razreševali z nasilnimi praksami,
ki pa niso bile brezglave, temveč so sledile določenim običajem in so se izva-
jale na podlagi določenih vedenjskih vzorcev in obredov. Za takratne »upor-
niške množice« je značilno, da »se njihovo nasilje, čeprav okrutno, ne izkaže
za slepo in nebrzdano, temveč je usmerjeno proti točno določenim tarčam in
je izbrano iz repertoarja tradicionalnih kazni ter oblik uničevanja«, kar po-
meni, da so se posluževale »obredov nasilja«.4 Drugače in še nekoliko širše
povedano, so »v predmoderni Evropi socialne konflikte izživljali na podlagi
vzorcev, ki so predstavljali obrede nasilja« (rites of violence).5 To pomeni, da je
za razumevanje dinamike in ustrezno kontekstualizacijo upora na Loredani
treba izhajati prav iz osnovnega dejstva, da gre za nasilje in ravnanja med upo-
rom.
Na galeji so si vodilni uporniki razdelili naloge poveljevanja, upravljanja
in usmerjanja plovbe ter nadzora nad veslači. Plemič Battista Lora iz Verone
je ves čas stal na krmi, kjer se nahajata prostor poveljnika galeje in njeno krmi-
lo, in s tem kot plemič dejansko prevzel vlogo soprakomita. Lovre iz Nina je s
tem, ko si je nadel biričev prapor, prevzel vlogo aguzzina in torej odgovorne-
ga za disciplino med galjoti. Francesco Ponentin je prevzel krmilo in vlogo pi-
2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 2v, Lorenzo Bollani (Benetke, 8. julij 1623).
3 O razpredenosti nasilja v vsakdanjem življenju za Istro Bertoša, Doba nasilja, doba straha; za primor-
ski in širši slovenski prostor Simoniti, Fanfare nasilja; za sosednjo Furlanijo Bianco, Krvavi pust, in
Muir, Mad Blood; za Goriško tudi Marussig, Le morti violente.
4 Zemon Davis, Le culture del popolo, 212, 238.
5 Muir, Mad Blood, 195.
144
