Page 148 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 148
krvavi poljub svobode
mesa, z možgani in lasmi«, ker so »njihova trupla slekli in razkosali na cesti«.
Umirajočega plemiča »so odvlekli na pokopališče« in ga tam ubili »z ve-
likim trpinčenjem ob brezupnem tuljenju, joku in solzah« žensk. Drugih
okrutnosti ne bomo navajali. V naslednjih pustnih dneh »so predstave, maš-
karade in karnevalski obredi dobili temačen, s smrtjo prežet priokus«, upor-
niška množica je »hitela z zabave na zabavo; odeti so bili v svilene obleke in
uniforme izdanih plemičev ter drug drugega nagovarjali z imenom lastnika
obleke, ki so jo nosili /…/, norčevali in posmehovali so se iz nesrečnega plem-
stva, oblečeni v njegove obleke in celo v dohtarje ter ženske v plemkinje, kakor
da bi se svet obrnil na glavo«. Izpostaviti želim, kako se v primeru tega upora
prepletata pust in nasilje, pust in krvno maščevanje, in obenem, kako so bili
njegove tarče vidnejši predstavniki nasprotne strani: »Pobili so nekatere naj-
bolj ugledne predstavnike grajskega plemstva.«18 »Medtem ko so likvidirali
zasovražene plemiče in plenili njihove domove na pustni četrtek, so kmetje in
obrtniki uprizarjali tudi svoja čustva jeze in prezira.«19
Nasilna dejanja in nekatera ravnanja upornikov na galeji Loredani delu-
jejo skoraj kot »krvavi pust« v malem.20 Prvič, razpoznavni so pustni elemen-
ti: preoblačenje, prevzemanje vlog, veseljačenje in prepuščanje zatrtim stras-
tem, zlasti maščevanju, bela zastava. Uporni galjoti so se »oblekli po svoje«,
nekateri so se odeli v dragoceno blago iz Damaska, Lorenzo Bollani si je nadel
oblačila soprakomita Antonia Loredana. V novi preobleki so poveljevali gale-
ji, ki je plula pod belo zastavo svobode – ki je bila le krpa. Spomnimo se tudi,
kako so v morje zmetali vse, »kar jim ni bilo všeč«, kako so »pili, kolikor se
jim je zahotelo«, in nato pustili, da je vino steklo, vrče pa odvrgli v morje.
Vsekakor je tudi na Loredani, tako kot v mnogih drugih primerih upo-
ra, prisoten preplet kolektivnih in individualnih vzgibov, simbolnih dejanj
in ritualnega ravnanja, organizacije in improvizacije. Osebni naboj je opazen
tudi v vzklikih mladega nesrečnega plemiča Lorenza Bollanija, ki naj bi izja-
vil: »Nočejo me priznati, bom že poskrbel zato, da me spoznajo« in da bo
»raje postal Turek, kot kadarkoli spet postal beneški podložnik«. Pri njem je
očiten vzgib revanša, maščevanje za doživeto krivico in ponižanje. Pustni pre-
vrat, ki ga je omogočil upor, mu je dal priložnost, da uresniči svoje hrepenenje
po plemiškem statusu. Zato se je preoblekel v plemiška oblačila soprakomita.
18 Bianco, Krvavi pust, posebej citati 44–45.
19 Muir, Mad Blood, 195.
20 Na galeji Loredani gre za primer sobivanja in prekrivanja uporniških in nasilnih dejanj s pustni-
mi prvinami, pri čemer pa seveda ne gre za izkoriščanje pustnega obdobja za izvajanje nasilnih in
upornih dejanj (poleg navedenega furlanskega je zelo znan tovrsten primer Ladurie, Le carnaval de
Romans), temveč za uporabo prvin iz pustnih ritualov pri izvajanju upora.
148
mesa, z možgani in lasmi«, ker so »njihova trupla slekli in razkosali na cesti«.
Umirajočega plemiča »so odvlekli na pokopališče« in ga tam ubili »z ve-
likim trpinčenjem ob brezupnem tuljenju, joku in solzah« žensk. Drugih
okrutnosti ne bomo navajali. V naslednjih pustnih dneh »so predstave, maš-
karade in karnevalski obredi dobili temačen, s smrtjo prežet priokus«, upor-
niška množica je »hitela z zabave na zabavo; odeti so bili v svilene obleke in
uniforme izdanih plemičev ter drug drugega nagovarjali z imenom lastnika
obleke, ki so jo nosili /…/, norčevali in posmehovali so se iz nesrečnega plem-
stva, oblečeni v njegove obleke in celo v dohtarje ter ženske v plemkinje, kakor
da bi se svet obrnil na glavo«. Izpostaviti želim, kako se v primeru tega upora
prepletata pust in nasilje, pust in krvno maščevanje, in obenem, kako so bili
njegove tarče vidnejši predstavniki nasprotne strani: »Pobili so nekatere naj-
bolj ugledne predstavnike grajskega plemstva.«18 »Medtem ko so likvidirali
zasovražene plemiče in plenili njihove domove na pustni četrtek, so kmetje in
obrtniki uprizarjali tudi svoja čustva jeze in prezira.«19
Nasilna dejanja in nekatera ravnanja upornikov na galeji Loredani delu-
jejo skoraj kot »krvavi pust« v malem.20 Prvič, razpoznavni so pustni elemen-
ti: preoblačenje, prevzemanje vlog, veseljačenje in prepuščanje zatrtim stras-
tem, zlasti maščevanju, bela zastava. Uporni galjoti so se »oblekli po svoje«,
nekateri so se odeli v dragoceno blago iz Damaska, Lorenzo Bollani si je nadel
oblačila soprakomita Antonia Loredana. V novi preobleki so poveljevali gale-
ji, ki je plula pod belo zastavo svobode – ki je bila le krpa. Spomnimo se tudi,
kako so v morje zmetali vse, »kar jim ni bilo všeč«, kako so »pili, kolikor se
jim je zahotelo«, in nato pustili, da je vino steklo, vrče pa odvrgli v morje.
Vsekakor je tudi na Loredani, tako kot v mnogih drugih primerih upo-
ra, prisoten preplet kolektivnih in individualnih vzgibov, simbolnih dejanj
in ritualnega ravnanja, organizacije in improvizacije. Osebni naboj je opazen
tudi v vzklikih mladega nesrečnega plemiča Lorenza Bollanija, ki naj bi izja-
vil: »Nočejo me priznati, bom že poskrbel zato, da me spoznajo« in da bo
»raje postal Turek, kot kadarkoli spet postal beneški podložnik«. Pri njem je
očiten vzgib revanša, maščevanje za doživeto krivico in ponižanje. Pustni pre-
vrat, ki ga je omogočil upor, mu je dal priložnost, da uresniči svoje hrepenenje
po plemiškem statusu. Zato se je preoblekel v plemiška oblačila soprakomita.
18 Bianco, Krvavi pust, posebej citati 44–45.
19 Muir, Mad Blood, 195.
20 Na galeji Loredani gre za primer sobivanja in prekrivanja uporniških in nasilnih dejanj s pustni-
mi prvinami, pri čemer pa seveda ne gre za izkoriščanje pustnega obdobja za izvajanje nasilnih in
upornih dejanj (poleg navedenega furlanskega je zelo znan tovrsten primer Ladurie, Le carnaval de
Romans), temveč za uporabo prvin iz pustnih ritualov pri izvajanju upora.
148
