Page 158 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 158
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Tako bomo z uporabo uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnost
poslovanja merili s finančnimi in nefinančnimi elementi, kajti predho-
dne raziskave (DeTienne in Jackson 2001; Holsapple in Joshi 2004; Hol-
sapple in Jones 2005) nakazujejo, da management znanja vpliva na raz-
lične vidike konkurenčnosti podjetja. Pri tem je bila večina opravljenih
raziskav osredotočena na trde finančne rezultate (Vaccaro, Parente in Ve-
laso 2010) in je zanemarjala mehke nefinančne rezultate. V naši raziska-
vi nas bodo vodile trditve Tsenga (2008) ter Wuja in Lina (2009), da le
združitev finančnih in nefinančnih rezultatov lahko predstavlja celovi-
to uspešnost poslovanja. Na podlagi uravnoteženega sistema kazalnikov
in trenutnih razmer na trgu kakor tudi predhodne raziskave, ki pravi-
jo da le združitev finančnih in nefinančnih rezultatov predstavlja celo-
vito uspešnost poslovanja bodo v naši raziskavi zato uporabljeni nasled-
158 nji elementi uspešnosti poslovanja: finančni kazalnik – dobičkonosnost
poslovanja ter nefinančni kazalnik – tržni delež. Razlog, zakaj smo upo-
števali dobičkonosnost kot finančni kazalnik je v tem, da prav vsa podje-
tja (kot tudi teorija rentabilnosti poslovanja podjetja) želijo ustvariti čim
večjo dobičkonosnost, tako da prav ta kazalnik med finančnimi kazalni-
ki prikaže pravi finančni poslovni rezultat. Podobno velja tudi pri nefi-
nančnem kazalniku – tržnem deležu za katerega smo se odločili na pod-
lagi temelja konkurenčne prednosti, torej čim večji je naš tržni delež tem
bolje podjetje posluje, večje je tudi povpraševanje po naših izdelkih ozi-
roma storitvah, kar pa je tudi rezultat dobrega nefinančnega poslovanja
podjetja.
Za področje uspešnosti poslovanja bo v empirični raziskavi ocenjen
naslednji finančni element: dobičkonosnost poslovanja.
Na podlagi navedenega smo oblikovali naslednje vprašanje, ki smo ga
namenili ocenjevanju finančnega kazalnika uspešnosti poslovanja. Z ozna-
ko FK smo označili vprašanje za merjenje finančne uspešnosti poslovanja
v vprašalniku.
FK: Dobičkonosnost sredstev (ROA, v %) je v prejšnjem triletnem ob-
dobju bila nad povprečjem panoge.
Za področje uspešnosti poslovanja v empirični raziskavi bo ocenjen
naslednji nefinančni element: Tržni delež.
Na podlagi navedenega smo oblikovali naslednje vprašanje, ki smo ga
namenili ocenjevanju nefinančnega kazalnika uspešnosti poslovanja. Z
oznako NFK smo označili vprašanje za merjenje nefinančne uspešnosti po-
slovanja v vprašalniku.
NFK: Podjetje premore višji tržni delež kot najpomembnejši konku-
renti.
Tako bomo z uporabo uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnost
poslovanja merili s finančnimi in nefinančnimi elementi, kajti predho-
dne raziskave (DeTienne in Jackson 2001; Holsapple in Joshi 2004; Hol-
sapple in Jones 2005) nakazujejo, da management znanja vpliva na raz-
lične vidike konkurenčnosti podjetja. Pri tem je bila večina opravljenih
raziskav osredotočena na trde finančne rezultate (Vaccaro, Parente in Ve-
laso 2010) in je zanemarjala mehke nefinančne rezultate. V naši raziska-
vi nas bodo vodile trditve Tsenga (2008) ter Wuja in Lina (2009), da le
združitev finančnih in nefinančnih rezultatov lahko predstavlja celovi-
to uspešnost poslovanja. Na podlagi uravnoteženega sistema kazalnikov
in trenutnih razmer na trgu kakor tudi predhodne raziskave, ki pravi-
jo da le združitev finančnih in nefinančnih rezultatov predstavlja celo-
vito uspešnost poslovanja bodo v naši raziskavi zato uporabljeni nasled-
158 nji elementi uspešnosti poslovanja: finančni kazalnik – dobičkonosnost
poslovanja ter nefinančni kazalnik – tržni delež. Razlog, zakaj smo upo-
števali dobičkonosnost kot finančni kazalnik je v tem, da prav vsa podje-
tja (kot tudi teorija rentabilnosti poslovanja podjetja) želijo ustvariti čim
večjo dobičkonosnost, tako da prav ta kazalnik med finančnimi kazalni-
ki prikaže pravi finančni poslovni rezultat. Podobno velja tudi pri nefi-
nančnem kazalniku – tržnem deležu za katerega smo se odločili na pod-
lagi temelja konkurenčne prednosti, torej čim večji je naš tržni delež tem
bolje podjetje posluje, večje je tudi povpraševanje po naših izdelkih ozi-
roma storitvah, kar pa je tudi rezultat dobrega nefinančnega poslovanja
podjetja.
Za področje uspešnosti poslovanja bo v empirični raziskavi ocenjen
naslednji finančni element: dobičkonosnost poslovanja.
Na podlagi navedenega smo oblikovali naslednje vprašanje, ki smo ga
namenili ocenjevanju finančnega kazalnika uspešnosti poslovanja. Z ozna-
ko FK smo označili vprašanje za merjenje finančne uspešnosti poslovanja
v vprašalniku.
FK: Dobičkonosnost sredstev (ROA, v %) je v prejšnjem triletnem ob-
dobju bila nad povprečjem panoge.
Za področje uspešnosti poslovanja v empirični raziskavi bo ocenjen
naslednji nefinančni element: Tržni delež.
Na podlagi navedenega smo oblikovali naslednje vprašanje, ki smo ga
namenili ocenjevanju nefinančnega kazalnika uspešnosti poslovanja. Z
oznako NFK smo označili vprašanje za merjenje nefinančne uspešnosti po-
slovanja v vprašalniku.
NFK: Podjetje premore višji tržni delež kot najpomembnejši konku-
renti.
