Page 172 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Korelacijska matrika dejavnikov vpliva na management znanja
Korelacijska matrika je dober začetek za proučevanje odnosov med spre-
menljivkami. Spremenljivke, ki merijo isti konstrukt naj bi bile poveza-
ne v večji meri kot spremenljivke, ki merijo različne konstrukte. Iz korela-
cijske matrike vidimo, da obstajajo visoke korelacije tudi med določenimi
spremenljivkami, ki se vsebinsko nanašajo na dva različna konstrukta. Sre-
dnje visoka korelacija je med nekaterimi trditvami, ki merijo informacijsko
tehnologijo v podjetjih in trditvami, ki merijo človeški kapital. Prav tako
je moč opaziti močno povezanost med nekaterimi trditvami organizacij-
ske kulture, načina vodenja in organizacijske strukture. Visoke korelacije
obstajajo med nekaterimi trditvami, ki merijo sistem nagrajevanja in trdit-
vami, ki merijo organizacijsko strukturo ter človeški kapital.
Po drugi strani lahko vidimo, da so korelacije med trditvami, ki naj bi
172 merile isti konstrukt nizke, nepričakovano usmerjene (negativne, ko bi pri-
čakovali pozitivne) ali neobstoječe (niso statistično značilne). Tovrstna si-
tuacija lahko otežuje izgradnjo merskega modela.
V nadaljevanju bomo podrobneje prikazali posamezne dejavnike vpli-
va na management znanja, in sicer:
− organizacijsko kulturo,
− vodenje,
− informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
− sistem nagrajevanja,
− človeški kapital,
− organizacijsko strukturo,
− management znanja in
− uspešnost poslovanja.
Organizacijska kultura
Opisna statistika pokaže, da je trditev »V naši organizaciji je prisotna kul-
tura, ki ceni iskanje znanja in reševanje problemov« premalo diskrimini-
rala med odgovori, saj so se vsi anketiranci z njo strinjali oz. zelo strinjali.
Trditev »V naši organizaciji prevladuje visoka raven zaupanja med zaposle-
nimi v izmenjavi znanja« s trditvijo »V naši organizaciji je prisotna vi-
soka raven spodbujanja timskega dela med zaposlenimi« ter trditvijo »V
naši organizaciji je prisotno sodelovanje med zaposlenimi« ne korelira oz.
je korelacija statistično neznačilna. Med to trditvijo in tremi trditvami, ki
so pozitivno formulirane in naj bi merile konstrukt organizacijske kultu-
re, obstaja nepričakovana negativna korelacija. Trditev, ki premalo diskri-
minira med odgovori in trditev, ki ima negativno ali neobstoječo korelaci-
Korelacijska matrika dejavnikov vpliva na management znanja
Korelacijska matrika je dober začetek za proučevanje odnosov med spre-
menljivkami. Spremenljivke, ki merijo isti konstrukt naj bi bile poveza-
ne v večji meri kot spremenljivke, ki merijo različne konstrukte. Iz korela-
cijske matrike vidimo, da obstajajo visoke korelacije tudi med določenimi
spremenljivkami, ki se vsebinsko nanašajo na dva različna konstrukta. Sre-
dnje visoka korelacija je med nekaterimi trditvami, ki merijo informacijsko
tehnologijo v podjetjih in trditvami, ki merijo človeški kapital. Prav tako
je moč opaziti močno povezanost med nekaterimi trditvami organizacij-
ske kulture, načina vodenja in organizacijske strukture. Visoke korelacije
obstajajo med nekaterimi trditvami, ki merijo sistem nagrajevanja in trdit-
vami, ki merijo organizacijsko strukturo ter človeški kapital.
Po drugi strani lahko vidimo, da so korelacije med trditvami, ki naj bi
172 merile isti konstrukt nizke, nepričakovano usmerjene (negativne, ko bi pri-
čakovali pozitivne) ali neobstoječe (niso statistično značilne). Tovrstna si-
tuacija lahko otežuje izgradnjo merskega modela.
V nadaljevanju bomo podrobneje prikazali posamezne dejavnike vpli-
va na management znanja, in sicer:
− organizacijsko kulturo,
− vodenje,
− informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
− sistem nagrajevanja,
− človeški kapital,
− organizacijsko strukturo,
− management znanja in
− uspešnost poslovanja.
Organizacijska kultura
Opisna statistika pokaže, da je trditev »V naši organizaciji je prisotna kul-
tura, ki ceni iskanje znanja in reševanje problemov« premalo diskrimini-
rala med odgovori, saj so se vsi anketiranci z njo strinjali oz. zelo strinjali.
Trditev »V naši organizaciji prevladuje visoka raven zaupanja med zaposle-
nimi v izmenjavi znanja« s trditvijo »V naši organizaciji je prisotna vi-
soka raven spodbujanja timskega dela med zaposlenimi« ter trditvijo »V
naši organizaciji je prisotno sodelovanje med zaposlenimi« ne korelira oz.
je korelacija statistično neznačilna. Med to trditvijo in tremi trditvami, ki
so pozitivno formulirane in naj bi merile konstrukt organizacijske kultu-
re, obstaja nepričakovana negativna korelacija. Trditev, ki premalo diskri-
minira med odgovori in trditev, ki ima negativno ali neobstoječo korelaci-
