Page 23 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Uvod 23
le trditve Tsenga (2008) ter Wuja in Lina (2009), da le združitev finančnih
in nefinančnih kazalnikov lahko predstavlja celovito uspešnost poslovanja.
V raziskavi so zato uporabljeni naslednji elementi uspešnosti poslova-
nja: finančni kazalnik – dobičkonosnost poslovanja ter nefinančni kazal-
niki – tržni delež. Uspešnost managementa znanja pa bomo merili s po-
močjo naslednjih kazalnikov: izboljšanja učinkovitosti in produktivnosti
zaposlenih, povečanja nabora spretnosti in znanj, izboljšanja odnosov z od-
jemalci, povečanja fleksibilnosti, boljše izmenjave znanja, komunikacije in
sodelovanja med zaposlenimi.
Za zbiranje podatkov smo uporabljali anketni vprašalnik, ki smo ga
predhodno testirali na desetih managerjih bosanskih podjetij. Ti so bili
kasneje tudi vključeni v raziskavo. Anketni vprašalnik z desetimi vodilni-
mi delavci smo izvedli s ciljem preverjanja ustreznosti vprašalnika. Pred-
met raziskave je bil preučiti vpliv dejavnikov na management znanja ter nji-
hovega vpliva na uspešnost poslovanja v podjetjih v BiH. Vprašalnik je bil
namenjen vodilnim v podjetju, kot so managerji, predsedniki uprav, direk-
torji in vodje oddelkov, služb in skupin (tj. vršnemu in srednjemu manage-
mentu v podjetjih).
Ciljno populacijo so predstavljali poslovni subjekti iz dejavnosti trgovi-
ne v BiH z najmanj 10 do 600 zaposlenih (mala, srednja in velika podjetja).
V raziskavo smo vključili podjetja, opredeljena po natančnejši klasifikaciji
dejavnosti trgovine, torej trgovine na debelo in trgovine na drobno (vse od
klasifikacijske številka 50.1 do 52.63); vključno z drugo trgovino na drobno
zunaj prodajaln, stojnic in tržnic. Kot vir podatkov smo uporabili Poslovni
register Gospodarske zbornice BiH, Poslovni register RS, Poslovni register
F BiH in Uprave za indirektno obdavčevanje BiH, ki so zanesljiv vir za po-
slovne subjekte v BiH, ki so v sistemu DDV.
V raziskavo vključenim podjetjem smo poslali anketni vprašalnik z na-
govorom po elektronski pošti (kjer je bila ta dostopna), če ta ni bila dostop-
na, pa je bil anketni vprašalnik poslan z redno pošto in s povratno ovoj-
nico. Anketni vprašalnik je bil naslovljen na anketirance v podjetju, tj. na
predstavnike vršnega in srednjega managementa v podjetju. V primeru ele-
ktronske pošte smo anketne vprašalnike poslali na elektronski naslov vodij
v podjetju in ne na splošni elektronski naslov podjetja. S tem smo zagotovi-
li ustrezno stopnjo odzivnosti anketiranih podjetij.
Pred pošiljanjem anketnih vprašalnikov v posamezno podjetje smo op-
ravili telefonski razgovor oziroma, kjer je bilo to mogoče, tudi osebni obisk,
v katerem smo predstavili namen in cilje raziskave. Za odgovor na poslani
anketni vprašalnik smo podjetjem dali na voljo štirinajst dni. Če odgovora
v tem času nismo prejeli, smo jih po treh tednih ponovno pozvali.
le trditve Tsenga (2008) ter Wuja in Lina (2009), da le združitev finančnih
in nefinančnih kazalnikov lahko predstavlja celovito uspešnost poslovanja.
V raziskavi so zato uporabljeni naslednji elementi uspešnosti poslova-
nja: finančni kazalnik – dobičkonosnost poslovanja ter nefinančni kazal-
niki – tržni delež. Uspešnost managementa znanja pa bomo merili s po-
močjo naslednjih kazalnikov: izboljšanja učinkovitosti in produktivnosti
zaposlenih, povečanja nabora spretnosti in znanj, izboljšanja odnosov z od-
jemalci, povečanja fleksibilnosti, boljše izmenjave znanja, komunikacije in
sodelovanja med zaposlenimi.
Za zbiranje podatkov smo uporabljali anketni vprašalnik, ki smo ga
predhodno testirali na desetih managerjih bosanskih podjetij. Ti so bili
kasneje tudi vključeni v raziskavo. Anketni vprašalnik z desetimi vodilni-
mi delavci smo izvedli s ciljem preverjanja ustreznosti vprašalnika. Pred-
met raziskave je bil preučiti vpliv dejavnikov na management znanja ter nji-
hovega vpliva na uspešnost poslovanja v podjetjih v BiH. Vprašalnik je bil
namenjen vodilnim v podjetju, kot so managerji, predsedniki uprav, direk-
torji in vodje oddelkov, služb in skupin (tj. vršnemu in srednjemu manage-
mentu v podjetjih).
Ciljno populacijo so predstavljali poslovni subjekti iz dejavnosti trgovi-
ne v BiH z najmanj 10 do 600 zaposlenih (mala, srednja in velika podjetja).
V raziskavo smo vključili podjetja, opredeljena po natančnejši klasifikaciji
dejavnosti trgovine, torej trgovine na debelo in trgovine na drobno (vse od
klasifikacijske številka 50.1 do 52.63); vključno z drugo trgovino na drobno
zunaj prodajaln, stojnic in tržnic. Kot vir podatkov smo uporabili Poslovni
register Gospodarske zbornice BiH, Poslovni register RS, Poslovni register
F BiH in Uprave za indirektno obdavčevanje BiH, ki so zanesljiv vir za po-
slovne subjekte v BiH, ki so v sistemu DDV.
V raziskavo vključenim podjetjem smo poslali anketni vprašalnik z na-
govorom po elektronski pošti (kjer je bila ta dostopna), če ta ni bila dostop-
na, pa je bil anketni vprašalnik poslan z redno pošto in s povratno ovoj-
nico. Anketni vprašalnik je bil naslovljen na anketirance v podjetju, tj. na
predstavnike vršnega in srednjega managementa v podjetju. V primeru ele-
ktronske pošte smo anketne vprašalnike poslali na elektronski naslov vodij
v podjetju in ne na splošni elektronski naslov podjetja. S tem smo zagotovi-
li ustrezno stopnjo odzivnosti anketiranih podjetij.
Pred pošiljanjem anketnih vprašalnikov v posamezno podjetje smo op-
ravili telefonski razgovor oziroma, kjer je bilo to mogoče, tudi osebni obisk,
v katerem smo predstavili namen in cilje raziskave. Za odgovor na poslani
anketni vprašalnik smo podjetjem dali na voljo štirinajst dni. Če odgovora
v tem času nismo prejeli, smo jih po treh tednih ponovno pozvali.
