Page 19 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 19
Uvod 19
med vodilnimi osebami nekdaj uspešnih poslovnih koncernov v BiH ter
širše. Večina Bosancev, še posebej tistih z visoko izobrazbo, se je razselila
po vsem svetu.
Po vojni država stopi na »lastne noge«, vendar z velikim zaostankom
v socialnem in ekonomskem razvoju. Podjetja, ki so bila fizično uničena, so
izgubila tudi korak z razvojem dejavnosti. Povprečna stopnja izobrazbe je
bila nizka, zasičenost z vojno pa je pripeljala ljudi tudi do drugačnega nači-
na razmišljanja o delu in življenju nasploh.
V BiH se na gospodarskem področju še vedno opazi zastoj v znanosti,
izobraževanju, vodenju, odločanju, ekonomskem in trajnostnem razvoju
(European Commission 2010). Podjetja in zaposleni se tega še ne zavedajo,
ker nimajo dovolj informacij o stanju okolja izven lastne države. Vse nave-
deno pa še otežuje vpliv zadnje finančne krize, ki pretresa ves svet.
V BiH se zdi, da je gospodarstvo še v t.i. industrijski dobi ali natančneje
šele v obdobju deindustrializacije, zato jih problemi managementa znanja
neposredno še ne žulijo oz. se teh ne zavedajo (Pučko 1998; Gospodarska
zbornica BiH 2005). To posledično vodi podjetja v še večji zaostanek glede
na njihove konkurente. Ekonomska prihodnost BiH, pa tudi drugih držav
nekdanje Jugoslavije, odpira vprašanja, povezana z managementom znanja,
razvojem intelektualnega kapitala in potrebnih konkurenčnih prednosti
za nastopanje na globalnih trgih, vse to ob vplivih trenutne svetovne fi-
nančne krize. Zaradi navedenih težav je treba poiskati ustrezne teoretične
in praktične rešitve, da bi bila tudi ta podjetja konkurenčna na globalnem
trgu. Obenem pa velja omeniti, da večina napisanega gradiva o konceptu
managementa znanja, intelektualnem in človeškem kapitalu, stilih vodenja
in drugih dejavnikih, ki so tako ali drugače povezanimi z managementom
znanja, izhaja iz raziskav in študij opravljenih v gospodarsko razvitih drža-
vah Zahoda ali Azije. Le redke raziskave in objave so povezane z državami
v razvoju (Mašić in Đorđević-Boljanović 2007; Petković, Aleksić Mirić in
Božinović 2011; Kolarić 2007). Zato želimo v empirični raziskavi poglobi-
ti vedenje o managementu znanja in njegovem pomenu za podjetja v drža-
vah v razvoju, kamor sodi tudi BiH.
V okviru empirične raziskave smo izdelali model dejavnikov vpliva na
uspešnost managementa znanja. Ta temelji na analizi in sintezi tujih in do-
mačih del s področja managementa znanja ter lastne empirične raziskave.
Pri tem so upoštevane posebnosti BiH kot države v razvoju.
Z raziskavo želimo prispevati k izboljševanju vedenja o gospodarskih
družbah v državah v razvoju zlasti na področjih:
− managementa znanja,
− kulture podjetja,
med vodilnimi osebami nekdaj uspešnih poslovnih koncernov v BiH ter
širše. Večina Bosancev, še posebej tistih z visoko izobrazbo, se je razselila
po vsem svetu.
Po vojni država stopi na »lastne noge«, vendar z velikim zaostankom
v socialnem in ekonomskem razvoju. Podjetja, ki so bila fizično uničena, so
izgubila tudi korak z razvojem dejavnosti. Povprečna stopnja izobrazbe je
bila nizka, zasičenost z vojno pa je pripeljala ljudi tudi do drugačnega nači-
na razmišljanja o delu in življenju nasploh.
V BiH se na gospodarskem področju še vedno opazi zastoj v znanosti,
izobraževanju, vodenju, odločanju, ekonomskem in trajnostnem razvoju
(European Commission 2010). Podjetja in zaposleni se tega še ne zavedajo,
ker nimajo dovolj informacij o stanju okolja izven lastne države. Vse nave-
deno pa še otežuje vpliv zadnje finančne krize, ki pretresa ves svet.
V BiH se zdi, da je gospodarstvo še v t.i. industrijski dobi ali natančneje
šele v obdobju deindustrializacije, zato jih problemi managementa znanja
neposredno še ne žulijo oz. se teh ne zavedajo (Pučko 1998; Gospodarska
zbornica BiH 2005). To posledično vodi podjetja v še večji zaostanek glede
na njihove konkurente. Ekonomska prihodnost BiH, pa tudi drugih držav
nekdanje Jugoslavije, odpira vprašanja, povezana z managementom znanja,
razvojem intelektualnega kapitala in potrebnih konkurenčnih prednosti
za nastopanje na globalnih trgih, vse to ob vplivih trenutne svetovne fi-
nančne krize. Zaradi navedenih težav je treba poiskati ustrezne teoretične
in praktične rešitve, da bi bila tudi ta podjetja konkurenčna na globalnem
trgu. Obenem pa velja omeniti, da večina napisanega gradiva o konceptu
managementa znanja, intelektualnem in človeškem kapitalu, stilih vodenja
in drugih dejavnikih, ki so tako ali drugače povezanimi z managementom
znanja, izhaja iz raziskav in študij opravljenih v gospodarsko razvitih drža-
vah Zahoda ali Azije. Le redke raziskave in objave so povezane z državami
v razvoju (Mašić in Đorđević-Boljanović 2007; Petković, Aleksić Mirić in
Božinović 2011; Kolarić 2007). Zato želimo v empirični raziskavi poglobi-
ti vedenje o managementu znanja in njegovem pomenu za podjetja v drža-
vah v razvoju, kamor sodi tudi BiH.
V okviru empirične raziskave smo izdelali model dejavnikov vpliva na
uspešnost managementa znanja. Ta temelji na analizi in sintezi tujih in do-
mačih del s področja managementa znanja ter lastne empirične raziskave.
Pri tem so upoštevane posebnosti BiH kot države v razvoju.
Z raziskavo želimo prispevati k izboljševanju vedenja o gospodarskih
družbah v državah v razvoju zlasti na področjih:
− managementa znanja,
− kulture podjetja,
