Page 31 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Management znanja 31
ne za posameznika (Information and knowledge management 2005, 76).
Med informacijami in znanjem obstaja dinamična povezava. Informacije
spodbujajo razvoj znanja, znanje pa pozitivno vpliva na ustvarjanje novih
informacij (Swan idr. 2000, 98).
Znanje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja. O
odkritju govorimo, kadar na podlagi znanja ugotovimo, kakšen je vpliv po-
sameznih informacij na rešitev zadanega problema. Znanje se lahko defini-
ra tudi kot potencialno uporabna informacija.
Rumizen (2002, 6) pravi, da je znanje informacija, postavljena v do-
ločen kontekst. Ko gledamo znanje s poslovnega vidika, oceno podajamo
predvsem glede na kakovost izida oziroma rezultata. Da bi ta rezultat us-
pešno povečevali, moramo informacijam dodati kontekst in izkušnje in na
ta način uporabiti pridobljeno znanje (Degler in Battle 2000, 26).
Znanje predstavlja del človekovih zmožnosti, ki se pridobiva na različ-
ne načine in omogoča reševati probleme z znanimi rešitvami. Probleme z
neznanimi rešitvami človek rešuje s povezovanjem znanja in sposobnosti
(kot človekovim potencialom za razvoj) (Lipičnik 1998, 27).
Organizaciji znanje predstavlja »vir konkurenčne prednosti, saj omo-
goča hitrejši in številčnejši prodor izdelkov ali storitev višje kakovosti od
konkurence« (Boisot 1999, 70).
Na podlagi opravljenega vpogleda v literaturo lahko ugotovimo, da av-
torji podobno opredeljujejo vsebine, ki povezujejo podatke, informacije
in znanje. Zaključimo lahko, da dobimo informacije, če podatkom doda-
mo neko merilo, pomen, namen ali vsebino. O znanju pa govorimo ko in-
formacije postavimo v določen kontekst in jim dodamo izkušnje, ideje in
vrednote.
Oblike znanja
Znanje predstavlja del človekovih zmožnosti, ki se pridobiva na različne
načine in je ena bistvenih sestavin managementa znanja, tako da je treba
poznati njegove oblike, v katerih najpogosteje sodeluje. Zato bomo v ta na-
men v nadaljevanju predstavili pregled literature, iz katere je razvidno, da
avtorji opredeljujejo oblike znanja predvsem glede na problematiko, ki jo
obravnavajo v povezavi z znanjem. V strokovni literaturi je najpogosteje
uporabljena delitev znanja plod teorije, ki jo je zapisal znanstvenik in filo-
zof Michael Polanyi (1967), nadalje pa sta jo raziskovala Nonaka in Take-
uchi (1995). Več o omenjeni delitvi znanja bo zapisano v nadaljevanju po-
glavja.
ne za posameznika (Information and knowledge management 2005, 76).
Med informacijami in znanjem obstaja dinamična povezava. Informacije
spodbujajo razvoj znanja, znanje pa pozitivno vpliva na ustvarjanje novih
informacij (Swan idr. 2000, 98).
Znanje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja. O
odkritju govorimo, kadar na podlagi znanja ugotovimo, kakšen je vpliv po-
sameznih informacij na rešitev zadanega problema. Znanje se lahko defini-
ra tudi kot potencialno uporabna informacija.
Rumizen (2002, 6) pravi, da je znanje informacija, postavljena v do-
ločen kontekst. Ko gledamo znanje s poslovnega vidika, oceno podajamo
predvsem glede na kakovost izida oziroma rezultata. Da bi ta rezultat us-
pešno povečevali, moramo informacijam dodati kontekst in izkušnje in na
ta način uporabiti pridobljeno znanje (Degler in Battle 2000, 26).
Znanje predstavlja del človekovih zmožnosti, ki se pridobiva na različ-
ne načine in omogoča reševati probleme z znanimi rešitvami. Probleme z
neznanimi rešitvami človek rešuje s povezovanjem znanja in sposobnosti
(kot človekovim potencialom za razvoj) (Lipičnik 1998, 27).
Organizaciji znanje predstavlja »vir konkurenčne prednosti, saj omo-
goča hitrejši in številčnejši prodor izdelkov ali storitev višje kakovosti od
konkurence« (Boisot 1999, 70).
Na podlagi opravljenega vpogleda v literaturo lahko ugotovimo, da av-
torji podobno opredeljujejo vsebine, ki povezujejo podatke, informacije
in znanje. Zaključimo lahko, da dobimo informacije, če podatkom doda-
mo neko merilo, pomen, namen ali vsebino. O znanju pa govorimo ko in-
formacije postavimo v določen kontekst in jim dodamo izkušnje, ideje in
vrednote.
Oblike znanja
Znanje predstavlja del človekovih zmožnosti, ki se pridobiva na različne
načine in je ena bistvenih sestavin managementa znanja, tako da je treba
poznati njegove oblike, v katerih najpogosteje sodeluje. Zato bomo v ta na-
men v nadaljevanju predstavili pregled literature, iz katere je razvidno, da
avtorji opredeljujejo oblike znanja predvsem glede na problematiko, ki jo
obravnavajo v povezavi z znanjem. V strokovni literaturi je najpogosteje
uporabljena delitev znanja plod teorije, ki jo je zapisal znanstvenik in filo-
zof Michael Polanyi (1967), nadalje pa sta jo raziskovala Nonaka in Take-
uchi (1995). Več o omenjeni delitvi znanja bo zapisano v nadaljevanju po-
glavja.
