Page 32 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Opredelitev oblik znanja
Sharif (2008, 9) razlikujeta med tremi oblikami znanja: strukturno (angl.
structural), pojasnjevalno (angl. interpretative) in ocenjevalno (angl. evalu-
ative). Strukturno znanje temelji na strogo logičnih in ontoloških trditvah,
interpretativno znanje na konceptih informacijske tehnologije (v smislu
pridobivanja in manipulacije informacij s pomočjo poizvedb), ocenjeval-
no znanje pa se ukvarja z znanjem in njegovim shranjevanjem znotraj orga-
nizacijskih okvirov.
Pri raziskovanju pomena uporabniškega vmesnika na intranetnih
portalih se Standing in Benson (2000, 245) opirata na opredelitev oblik
znanja po Blacklerju. Ta opredeljuje naslednjih pet oblik znanja (Blackler
1995, 1023–5):
32 − razumsko abstraktno znanje (angl. embrained): odvisno je od kon-
ceptualnega in kognitivnega razmišljanja, pogosto ga povezujejo z
znanostjo;
− utelešeno znanje (angl. embodied): usmerjeno v dejavnosti in po-
navadi le deloma kodirano, zbrano znotraj nekega specifičnega
konteksta, za širjenje pa potrebuje osebni stik in druge senzorične
vhode;
− kulturno znanje (angl. encultured): povezano s procesom dose-
ganja kompromisov in vgrajeno v kulturni sistem; najpogosteje
je odvisno od jezika, s katerim so povezani različni socialni kon-
strukti;
− vgrajeno znanje (angl. embedded): del rutine, odvisno je od mate-
rialnih virov in povezav, ponavadi vgrajeno v tehnologijo, postop-
ke in eksplicitno določeno rutino;
− kodirano znanje (angl. encoded): zapisano v obliki simbolov, zna-
kov, knjig, elektronskih zapisov itd. Proces kodiranja je namenjen
ločevanju abstraktnega kodiranega znanja od oplemenitenih oblik
znanja.
Možina (2002, 19) opredeljuje štiri vrste znanja, ki izhajajo iz intelek-
tualnega kapitala:
− interorganizacijsko znanje: pri tej obliki znanja je glavna vloga
učenja integracija notranjega znanja (v organizaciji) z zunanjim
znanjem (iz okolja organizacije);
− organizacijsko znanje: gre za pospešen pretok znanja med struktu-
rami in procesi organizacije;
− skupinsko znanje: gre za formalno in neformalno povezovanje s
pomočjo različnih oblik komunikacije;
Opredelitev oblik znanja
Sharif (2008, 9) razlikujeta med tremi oblikami znanja: strukturno (angl.
structural), pojasnjevalno (angl. interpretative) in ocenjevalno (angl. evalu-
ative). Strukturno znanje temelji na strogo logičnih in ontoloških trditvah,
interpretativno znanje na konceptih informacijske tehnologije (v smislu
pridobivanja in manipulacije informacij s pomočjo poizvedb), ocenjeval-
no znanje pa se ukvarja z znanjem in njegovim shranjevanjem znotraj orga-
nizacijskih okvirov.
Pri raziskovanju pomena uporabniškega vmesnika na intranetnih
portalih se Standing in Benson (2000, 245) opirata na opredelitev oblik
znanja po Blacklerju. Ta opredeljuje naslednjih pet oblik znanja (Blackler
1995, 1023–5):
32 − razumsko abstraktno znanje (angl. embrained): odvisno je od kon-
ceptualnega in kognitivnega razmišljanja, pogosto ga povezujejo z
znanostjo;
− utelešeno znanje (angl. embodied): usmerjeno v dejavnosti in po-
navadi le deloma kodirano, zbrano znotraj nekega specifičnega
konteksta, za širjenje pa potrebuje osebni stik in druge senzorične
vhode;
− kulturno znanje (angl. encultured): povezano s procesom dose-
ganja kompromisov in vgrajeno v kulturni sistem; najpogosteje
je odvisno od jezika, s katerim so povezani različni socialni kon-
strukti;
− vgrajeno znanje (angl. embedded): del rutine, odvisno je od mate-
rialnih virov in povezav, ponavadi vgrajeno v tehnologijo, postop-
ke in eksplicitno določeno rutino;
− kodirano znanje (angl. encoded): zapisano v obliki simbolov, zna-
kov, knjig, elektronskih zapisov itd. Proces kodiranja je namenjen
ločevanju abstraktnega kodiranega znanja od oplemenitenih oblik
znanja.
Možina (2002, 19) opredeljuje štiri vrste znanja, ki izhajajo iz intelek-
tualnega kapitala:
− interorganizacijsko znanje: pri tej obliki znanja je glavna vloga
učenja integracija notranjega znanja (v organizaciji) z zunanjim
znanjem (iz okolja organizacije);
− organizacijsko znanje: gre za pospešen pretok znanja med struktu-
rami in procesi organizacije;
− skupinsko znanje: gre za formalno in neformalno povezovanje s
pomočjo različnih oblik komunikacije;
