Page 36 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
avniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
pno in prenosljivo (Nonaka in Takeuchi 1995, 8). Najpogostejše oblike za-
pisa kodiranega znanja so priročniki, dokumenti in postopki.
Eksplicitno znanje je zlahka »obdelano« z računalnikom, posredova-
no po elektronski poti in shranjeno v podatkovnih bazah. Na drugi stra-
ni pa tiho znanje lahko prenašamo na podoben način le, če ga formalizira-
mo in pretvorimo v številke in besede, ki jih lahko vsakdo razume. Ravno
s tem procesom preoblikovanja tihega znanja v eksplicitno in eksplicitnega
v tiho pa se tvori novo znanje v organizaciji. Ob tem Nonaka in Takeuchi
(1995, 9–11) poudarjata, da znanja ne pridobivamo zgolj z učenjem ali pov-
zemanjem tujih znanj in praks, temveč tudi skozi interakcijo ljudi v organi-
zaciji, s tem pa posledično s ponotranjenjem znanja.
Preglednica 2: Oblike eksplicitnega in tacitnega znanja.
36 Eksplicitno znanje Tiho znanje
Tabele Izkušnje
Diagrami Sposobnosti
Specifikacije izdelkov
Znanstvene formule Intuicija
Računalniški programi Razumevanje
Podatkovne baze Prepoznavanje
Zapisane dobre prakse Zaznavanje
Standardi organizacije
Cilji organizacije Občutki
Čustva
Vir: Sitar 2006, 63.
Številni raziskovalci (Albino, Garavelli in Schiuma 2001; Sabherwal
in Sabherwal 2005; Turban in Aronson 2001; Černelič 2004; Pathirage,
Amaratunga in Haigh 2007; Jordan in Jones 1997; Bornemann et al. 2004;
Kovačič in Bosilj Vukšić 2005; Mouritsen in Thorsgaard 2005; Koulopou-
los in Frappaolo 1999; in drugi) povzemajo delitev na tiho in eksplicitno
znanje tako, da je ta delitev že zelo uveljavljena tako v literaturi kot v pra-
ksi. Nonaka in Takeuchi (1995, 61) tacitno in eksplicitno znanje predsta-
vljata kot vzajemno komplementarni entiteti, podobno tudi Choo in Bon-
tis (2002, 12) opredelita tiho in eksplicitno znanje kot medsebojno odvisni
entiteti. Izvrševanje ene oblike znanja skoraj vedno zahteva prisotnost in
uporabo druge. Glede na to, da gre za razumljivo in predstavljivo opredeli-
tev oblik znanja, bomo to delitev uporabili tudi za potrebe te raziskave. Po-
leg tega nas z vidika informatike, kot tudi drugih vplivnih dejavnikov na
management znanja, zanimajo predvsem zapis, prenos in uporaba znanja
s pomočjo informacijskih orodij, zato je takšna nazorna opredelitev oblik
znanja (kjer je jasen način zajetja tovrstnega znanja z informacijskimi orod-
ji) še kako dobrodošla in z druge strani znanje, kot skrivnost v glavi posa-
meznika.
pno in prenosljivo (Nonaka in Takeuchi 1995, 8). Najpogostejše oblike za-
pisa kodiranega znanja so priročniki, dokumenti in postopki.
Eksplicitno znanje je zlahka »obdelano« z računalnikom, posredova-
no po elektronski poti in shranjeno v podatkovnih bazah. Na drugi stra-
ni pa tiho znanje lahko prenašamo na podoben način le, če ga formalizira-
mo in pretvorimo v številke in besede, ki jih lahko vsakdo razume. Ravno
s tem procesom preoblikovanja tihega znanja v eksplicitno in eksplicitnega
v tiho pa se tvori novo znanje v organizaciji. Ob tem Nonaka in Takeuchi
(1995, 9–11) poudarjata, da znanja ne pridobivamo zgolj z učenjem ali pov-
zemanjem tujih znanj in praks, temveč tudi skozi interakcijo ljudi v organi-
zaciji, s tem pa posledično s ponotranjenjem znanja.
Preglednica 2: Oblike eksplicitnega in tacitnega znanja.
36 Eksplicitno znanje Tiho znanje
Tabele Izkušnje
Diagrami Sposobnosti
Specifikacije izdelkov
Znanstvene formule Intuicija
Računalniški programi Razumevanje
Podatkovne baze Prepoznavanje
Zapisane dobre prakse Zaznavanje
Standardi organizacije
Cilji organizacije Občutki
Čustva
Vir: Sitar 2006, 63.
Številni raziskovalci (Albino, Garavelli in Schiuma 2001; Sabherwal
in Sabherwal 2005; Turban in Aronson 2001; Černelič 2004; Pathirage,
Amaratunga in Haigh 2007; Jordan in Jones 1997; Bornemann et al. 2004;
Kovačič in Bosilj Vukšić 2005; Mouritsen in Thorsgaard 2005; Koulopou-
los in Frappaolo 1999; in drugi) povzemajo delitev na tiho in eksplicitno
znanje tako, da je ta delitev že zelo uveljavljena tako v literaturi kot v pra-
ksi. Nonaka in Takeuchi (1995, 61) tacitno in eksplicitno znanje predsta-
vljata kot vzajemno komplementarni entiteti, podobno tudi Choo in Bon-
tis (2002, 12) opredelita tiho in eksplicitno znanje kot medsebojno odvisni
entiteti. Izvrševanje ene oblike znanja skoraj vedno zahteva prisotnost in
uporabo druge. Glede na to, da gre za razumljivo in predstavljivo opredeli-
tev oblik znanja, bomo to delitev uporabili tudi za potrebe te raziskave. Po-
leg tega nas z vidika informatike, kot tudi drugih vplivnih dejavnikov na
management znanja, zanimajo predvsem zapis, prenos in uporaba znanja
s pomočjo informacijskih orodij, zato je takšna nazorna opredelitev oblik
znanja (kjer je jasen način zajetja tovrstnega znanja z informacijskimi orod-
ji) še kako dobrodošla in z druge strani znanje, kot skrivnost v glavi posa-
meznika.
