Page 100 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
pa je bila proti njim huda politična gonja. Za njimi so vpadle plenilske horde,
ki so uničile številna podjetja, jih izčrpale in njihovo vrednost izvozile v dav-
čne oaze. Zdaj prihaja kompradorska buržoazija2, ki hoče vzpostaviti razme-
re za kapitalistično gospodarstvo perifernega tipa. Mislim, da sedanja vlada
dela natančno to in da so prejšnje vlade verjetno delale enako, s to razliko, da
ta vlada to tudi razglaša.
V Sloveniji smo se veliko ukvarjali tudi z nacionalnim interesom, ali
je prav da raprodamo slovenska podjetja, banka ali naj ostanejo v »sloven-
ski« lasti, karkoli že to pomeni. Priznati je potrebno, da so se tudi pod
krinko nacionalnega interesa prikrivale določene malverzacije, tkim. ma-
nagerski buy-outi, ki jim je zeleno luč seveda prižgala slovenska politika,
vseh barv; končali so se precej nesrečno, tudi zaradi finančne krize. Moč-
100 nik (2012, 10–2) nadaljuje:
Socialistične revolucije na svetovnem obrobju in socialdemokratski reformi-
zem v središču sistema so grozili, da bodo odpravili kapitalizem. Sedanje ne-
oliberalno divjanje je, kakor kaže, zadnja bitka evroatlantskega kapitalizma.
V njej se odloča, ali bo to brutalni labodji spev kapitalizma nasploh – ali pa
Evropejci in Američani samo utirajo pot za nov kapitalski ciklus, katerega
središče bo v vzhodni Aziji. […] Če bi hoteli uresničiti nekapitalistični pro-
gram, bi ga morali mednarodno uveljaviti tako, kot so to naredili neoliberal-
ci s svojo doktrino. Njim je uspelo, da so Mednarodni denarni sklad, ki je bil
sprva namenjen pomoči deželam v razvoju, in Svetovno banko, ki je bila prav
tako namenjena izenačevanju razvoja držav v svetu, preobrnili v agenta neo-
liberalnih politik. Socialistični program bi moral narediti enako – bojevati se
na svetovni ravni za delavske pravice, ki bi bile vsaj takšne, kakršne so izboje-
vali delavci v kontinentalni Evropi. To pa ne gre brez mednarodnih organiza-
cij. Edini mednarodni dejavnik, ki je trenutno sposoben tega, je EU. ZDA so
dovolj močne, vendar jim to ne pade na pamet, Rusija je potisnjena v kot, ki-
tajski kapitalizem pa ni na tej razvojni liniji.
2 Pojem lumpen buržoazije je vpeljal nemški ekonomist in sociolog André Gunder Frank in da-
nes ni več politično korekten, je pa vseeno zelo nazoren. Označuje vladajoče razrede v perifernih
deželah. To so razredi, ki sami niso sposobni organizirati produkcijskega procesa v teh deželah.
Ne glede na to, kaj si mislimo o kapitalistih, vendarle organizirajo produkcijski proces in celotno re-
produkcijo družbe. Kompradorski razredi pa tega ne zmorejo; odvisni so od mednarodnega kapi-
tala in opravljajo nekakšno vratarsko vlogo – tujemu kapitalu omogočajo, da pride v deželo, zato
pa morajo zagotoviti ustrezne razmere. To pomeni, da morajo zagotoviti zlasti socialni mir in infra-
strukturo, ki omogoča kapitalistično gospodarstvo: prometne povezave, telekomunikacije ipd. Ko
je tuji kapital v državi, potegne iz nje proizvedeno presežno vrednost, kompradorska buržoazija pa
od nje jemlje rento. V Sloveniji pravkar poteka proces formiranja tega kompradorskega družbene-
ga razreda. (Močnik 2012, 11)
pa je bila proti njim huda politična gonja. Za njimi so vpadle plenilske horde,
ki so uničile številna podjetja, jih izčrpale in njihovo vrednost izvozile v dav-
čne oaze. Zdaj prihaja kompradorska buržoazija2, ki hoče vzpostaviti razme-
re za kapitalistično gospodarstvo perifernega tipa. Mislim, da sedanja vlada
dela natančno to in da so prejšnje vlade verjetno delale enako, s to razliko, da
ta vlada to tudi razglaša.
V Sloveniji smo se veliko ukvarjali tudi z nacionalnim interesom, ali
je prav da raprodamo slovenska podjetja, banka ali naj ostanejo v »sloven-
ski« lasti, karkoli že to pomeni. Priznati je potrebno, da so se tudi pod
krinko nacionalnega interesa prikrivale določene malverzacije, tkim. ma-
nagerski buy-outi, ki jim je zeleno luč seveda prižgala slovenska politika,
vseh barv; končali so se precej nesrečno, tudi zaradi finančne krize. Moč-
100 nik (2012, 10–2) nadaljuje:
Socialistične revolucije na svetovnem obrobju in socialdemokratski reformi-
zem v središču sistema so grozili, da bodo odpravili kapitalizem. Sedanje ne-
oliberalno divjanje je, kakor kaže, zadnja bitka evroatlantskega kapitalizma.
V njej se odloča, ali bo to brutalni labodji spev kapitalizma nasploh – ali pa
Evropejci in Američani samo utirajo pot za nov kapitalski ciklus, katerega
središče bo v vzhodni Aziji. […] Če bi hoteli uresničiti nekapitalistični pro-
gram, bi ga morali mednarodno uveljaviti tako, kot so to naredili neoliberal-
ci s svojo doktrino. Njim je uspelo, da so Mednarodni denarni sklad, ki je bil
sprva namenjen pomoči deželam v razvoju, in Svetovno banko, ki je bila prav
tako namenjena izenačevanju razvoja držav v svetu, preobrnili v agenta neo-
liberalnih politik. Socialistični program bi moral narediti enako – bojevati se
na svetovni ravni za delavske pravice, ki bi bile vsaj takšne, kakršne so izboje-
vali delavci v kontinentalni Evropi. To pa ne gre brez mednarodnih organiza-
cij. Edini mednarodni dejavnik, ki je trenutno sposoben tega, je EU. ZDA so
dovolj močne, vendar jim to ne pade na pamet, Rusija je potisnjena v kot, ki-
tajski kapitalizem pa ni na tej razvojni liniji.
2 Pojem lumpen buržoazije je vpeljal nemški ekonomist in sociolog André Gunder Frank in da-
nes ni več politično korekten, je pa vseeno zelo nazoren. Označuje vladajoče razrede v perifernih
deželah. To so razredi, ki sami niso sposobni organizirati produkcijskega procesa v teh deželah.
Ne glede na to, kaj si mislimo o kapitalistih, vendarle organizirajo produkcijski proces in celotno re-
produkcijo družbe. Kompradorski razredi pa tega ne zmorejo; odvisni so od mednarodnega kapi-
tala in opravljajo nekakšno vratarsko vlogo – tujemu kapitalu omogočajo, da pride v deželo, zato
pa morajo zagotoviti ustrezne razmere. To pomeni, da morajo zagotoviti zlasti socialni mir in infra-
strukturo, ki omogoča kapitalistično gospodarstvo: prometne povezave, telekomunikacije ipd. Ko
je tuji kapital v državi, potegne iz nje proizvedeno presežno vrednost, kompradorska buržoazija pa
od nje jemlje rento. V Sloveniji pravkar poteka proces formiranja tega kompradorskega družbene-
ga razreda. (Močnik 2012, 11)
