Page 125 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Liberalizacija, tržna dejavnost
in konkurenčnost

Chisholm (2013) govori o trendih v visokošolskem izobraževanju in tek-
movalnosti univerz ter da postajajo predavalnice preteklost, ker se univer-
ze selijo na splet:

Poteka boj, da postanejo prve in najmočnejše v spletnem izobraževanju. Uni-
verze, kot so MIT, Harvard in Stanford, bi rade, da se njihovi tečaji spletne-
ga izobraževanja uporabljajo na čim več drugih univerzah. Pri tem bi si vsa-
ka rada zagotovila začetno prednost in tržni delež pred drugimi tekmeci.
Obstaja nora dirka, ne pretiravam, če uporabim ta izraz, pri vlaganju v razvoj
najboljše platforme za spletno izobraževanje. V celoten sektor gredo deseti-
ne milijonov dolarjev. Rešitev je morda v povezovanju s ponudniki spletnega
izobraževanja in zdi se, da sta se izoblikovali dve močni platformi, ki krojita
trg: Coursera in edX. Obe iščeta najboljše profesorje, ki bi predavali na nju-
nih platformah, a po različnih poteh: včasih iščejo samo profesorje, včasih
pa platforma sodeluje s celotno univerzo. Tudi ljubljanska univerza bi lahko
sprejela del teh programov v svoje študijske programe ter ustvarila študije v
zvezi s temi svetovno priznanimi programi, z vajami in tutorstvi pa povratno
ponudila kakšen program Courseri na področjih, kjer je uspešna in bi tako
postala slavna.
Tema liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost se osredotoča na
pojme tržnega tekmovanja univerz, rangiranje, povečevanje ponudnikov,
trg visokošolskih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve, trženje, li-
beralizacija visokega šolstva, ekonomska učinkovitost, nelojana konkuren-
ca, pogoji poslovanja.