Page 128 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 128
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
ravljajo raziskovalno delo, se preverja med postopki habilitacij. To pomeni,
da imajo samo redni profesorji, ki so manjšina na univerzi, trajno zaposlitev,
vsi drugi so vsakih nekaj let podvrženi habilitacijam, v katerih se morajo iz-
kazati z rezultati svojega raziskovalnega dela,« pojasnjuje dr. Marinčič, ki ob
tem še opozarja, da bi morala vlada do februarja letos sprejeti zakon o financi-
ranju treh državnih univerz, s katerim bi odpravila ugotovljeno neustavnost
zakona, a se to ni zgodilo, čeprav je bilo časa dovolj. »Ta zakon bi lahko spre-
jeli vsaj do 1. septembra, če že do februarja ni šlo. Namesto tega smo dobili
v 'javno razpravo' zakonsko novelo, obsežno in zelo rušilno reformo visoko-
šolskega sistema.«
V besedilu povzema izseke izjav predsednika visokošolskega sindikata,
ki jih dopolnjuje s povzemanjem povedanega in ponekod pojasnjevanjem,
za lažje razumevanje bralca. Prekarne zaposlitve so velika hiba visokega šol-
128 stva. Mladi raziskovalci in učitelji vztrajajo, a ob čedalje tesnejšem zapira-
nju vrat se bodo stežka odločili za nadaljevanje izbrane poti. Rektor mari-
borske univerze Rebolj (STA 2012c) pa se pritožuje nad neenakimi pogoji
delovanja zasebnih in javnih visokošolskih institucij:
Ministrova izjava, da varčevalni ukrepi na enak način prizadenejo javno in za-
sebno izobraževanje, po ocenah Rebolja kaže, da izenačuje državni pomen
javnega in zasebnega šolstva. Vprašal je, zakaj država še naprej plačuje pro-
grame na zasebnih visokošolskih institucijah, ki jih že izvajajo javne univer-
ze, in to celo za suficitarne poklice. Obenem je spomnil, da delujejo zaseb-
ne fakultete v bistveno bolj fleksibilnih pogojih in tako javnim univerzam
predstavljajo nelojalno konkurenco. »Da se zasebne visokošolske institucije
ne pritožujejo, pa ni čudno. Le za primer: ena med njimi bo z devetimi spre-
jetimi projekti iz razpisa za sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnja-
kov v bolonjski proces v letu 2012 prejela od države dobrih 40 odstotkov več
sredstev, kot jih je v letu 2011.«
Res je težko razumeti ali pa smiselno razložiti, zakaj mora javno viso-
ko šolstvo izgubljati sredstva, da se vzpostavi zasebna konkurenca. Golobič
strne bistvo predlagane novele zakona o visokem šolstvu kot napad na ka-
kovost slovenskega šolstva, trenutne načrte ministrstva pa kot nestrokovne,
neodgovorne in nezakonite (Cvelbar 2012):
Rdeča nit predlagane novele je izigravanje brez dialoga, politizacija in klien-
telizacija visokega šolstva ter privatizacija javnega.
Bivši minister je imel tudi različne ideje o razvoju visokega šolstva in
njegovi vlogi pri razvoju Slovenije, vendar se je skozi razprave pokazalo, da
dualnost ni najbolje sprejeta, sploh je pa že prepozno, da bi se univerze in vi-
sokošolske institucije sedaj odločale za visokošolsko ali univerzitetno pot.
ravljajo raziskovalno delo, se preverja med postopki habilitacij. To pomeni,
da imajo samo redni profesorji, ki so manjšina na univerzi, trajno zaposlitev,
vsi drugi so vsakih nekaj let podvrženi habilitacijam, v katerih se morajo iz-
kazati z rezultati svojega raziskovalnega dela,« pojasnjuje dr. Marinčič, ki ob
tem še opozarja, da bi morala vlada do februarja letos sprejeti zakon o financi-
ranju treh državnih univerz, s katerim bi odpravila ugotovljeno neustavnost
zakona, a se to ni zgodilo, čeprav je bilo časa dovolj. »Ta zakon bi lahko spre-
jeli vsaj do 1. septembra, če že do februarja ni šlo. Namesto tega smo dobili
v 'javno razpravo' zakonsko novelo, obsežno in zelo rušilno reformo visoko-
šolskega sistema.«
V besedilu povzema izseke izjav predsednika visokošolskega sindikata,
ki jih dopolnjuje s povzemanjem povedanega in ponekod pojasnjevanjem,
za lažje razumevanje bralca. Prekarne zaposlitve so velika hiba visokega šol-
128 stva. Mladi raziskovalci in učitelji vztrajajo, a ob čedalje tesnejšem zapira-
nju vrat se bodo stežka odločili za nadaljevanje izbrane poti. Rektor mari-
borske univerze Rebolj (STA 2012c) pa se pritožuje nad neenakimi pogoji
delovanja zasebnih in javnih visokošolskih institucij:
Ministrova izjava, da varčevalni ukrepi na enak način prizadenejo javno in za-
sebno izobraževanje, po ocenah Rebolja kaže, da izenačuje državni pomen
javnega in zasebnega šolstva. Vprašal je, zakaj država še naprej plačuje pro-
grame na zasebnih visokošolskih institucijah, ki jih že izvajajo javne univer-
ze, in to celo za suficitarne poklice. Obenem je spomnil, da delujejo zaseb-
ne fakultete v bistveno bolj fleksibilnih pogojih in tako javnim univerzam
predstavljajo nelojalno konkurenco. »Da se zasebne visokošolske institucije
ne pritožujejo, pa ni čudno. Le za primer: ena med njimi bo z devetimi spre-
jetimi projekti iz razpisa za sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnja-
kov v bolonjski proces v letu 2012 prejela od države dobrih 40 odstotkov več
sredstev, kot jih je v letu 2011.«
Res je težko razumeti ali pa smiselno razložiti, zakaj mora javno viso-
ko šolstvo izgubljati sredstva, da se vzpostavi zasebna konkurenca. Golobič
strne bistvo predlagane novele zakona o visokem šolstvu kot napad na ka-
kovost slovenskega šolstva, trenutne načrte ministrstva pa kot nestrokovne,
neodgovorne in nezakonite (Cvelbar 2012):
Rdeča nit predlagane novele je izigravanje brez dialoga, politizacija in klien-
telizacija visokega šolstva ter privatizacija javnega.
Bivši minister je imel tudi različne ideje o razvoju visokega šolstva in
njegovi vlogi pri razvoju Slovenije, vendar se je skozi razprave pokazalo, da
dualnost ni najbolje sprejeta, sploh je pa že prepozno, da bi se univerze in vi-
sokošolske institucije sedaj odločale za visokošolsko ali univerzitetno pot.
