Page 126 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

Kristanova (2013b) opisuje ambicije Jambreka in Toplaka, da ustanovi-
ta Novo slovensko zasebno univerzo:

Je solastnik dveh zasebnih fakultet s skoraj najvišjima koncesijama, na katerih

tudi predava. Pri eni je agencija za kakovost v visokem šolstvu marca ugotovi-

la pomanjkljivosti. Hkrati se je pri dobrih sedemdesetih odločil soustanovi-

ti dodatni fakulteti. Akreditacijo za prvo je že dobil, pri drugi dopolnjuje vlo-

go. Ali pa: je v. d. direktorja visokošolskega središča, katere ena od dvajsetih

lastnikov je občina, drugi njegovo podjetje, ki ga je ustanovil s soprogo in si-

nom. To središče združuje štiri šole, od katerih tri s koncesijo prinašajo mili-

jon evrov in pol. Na eni, katere sam je tudi solastnik in direktor, je njegova so-

proga predsednica upravnega odbora, dekanja njegova hči, vodja referata pa

njegov zet. Ta fakulteta je lani za polni delovni čas, za primerjavo, zaposlova-

126 la štiri predavatelje od 39. Oba si zdaj želita, skupaj s še štirimi somišljeniki, ki
so bolj kot po akademskih uspehih znani po številnih, nekateri tudi politič-

nih funkcijah, ustanoviti Novo slovensko zasebno univerzo. Zakaj, je vpra-

šanje, ki se postavlja samo po sebi. Njihov odgovor – da ustvarimo sinergijo

in prostore za bolj kakovostno izvajanje in za pospešeni razvoj izobraževal-

nega poslanstva v slovenskem in mednarodnem prostoru – ne prepriča. Pos-

lanstva se namreč ne zaveda le takrat, ko ti to ustreza. Prav tako ta nima nič s

številom funkcij. O kolikosti je pri poslanstvu dovoljeno razmišljati šele, ko

obstaja kakovost brez napak. Če presoje, kaj zmoremo, nekateri ne zmorejo

ali nočejo storiti, potem jim morajo meje postaviti drugi. Kdo so ti, ni vpraša-

nje. Govoriti bi namreč morali o izobraževanju, ki je javno dobro, in ne o dru-

žinskih s. p., ki jih vodijo preveč in napačno ambiciozni možje.

Zver (2012) je komentiral svarila pred ustanavljanjem visokošolskih za-
vodov v vsaki vasi zaradi vpliva na kakovost študija:

Mislim, da je strah odveč, saj so majhne univerze lahko bolj gibčne, so kot ga-
zele, lažje iščejo svoje mesto v družbi. Univerza ni več to, kar je bila v industrij-
ski dobi, ko jo je država ustanovila in ji dala denar, s katerim so potem pros-
to razpolagali. Tretja generacija univerz ima še dodatne funkcije. Piha veter
z Zahoda, pa tudi Daljnega vzhoda, kjer so univerze zelo dobre in so vklju-
čene v trg, so v nenehnem iskanju svojih niš in priložnosti v gospodarstvu in
družbi nasploh.

Visokošolski minister Zupan (2007) je v odgovoru na vprašanje o mož-
nosti ustanavljanja zasebnih univerz, ki bi delovale na profitni osnovi, de-
jal:

V čem pa je težava? Saj živimo v družbi, ki to želi. Izobraževanje je profitna
dejavnost. Največje blago danes v svetu je znanje. Znanje se prodaja. Zakaj