Page 130 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
skega sektorja – predvsem podpora javnosti zaradi koristi, ki jih dobiva v
zameno.
Leban (2004) komentira načrte regionalizacije visokega šolstva v Slo-
veniji:
V svetu stremijo k združevanju univerz – pred kratkim sta se združili Uni-
verza v Manchestru in UMIST, dogovarjajo pa se tudi o združitvi Universi-
ty College London in Imperial Collegea –, pri nas pa se visokošolski prostor
nepotrebno drobi in pojavljajo se želje po razdelitvi ljubljanske univerze ter
hkrati želje po ustanovitvi dodatnih regionalnih univerz.
Kot smo že videli, v tujini ni mnogo tako velikih univerz, kot je lju-
bljanska, vendar pa so njeni rezultati dobri in razen občasnih trenj, kdo bo
novi rektor npr., ni nekih utemeljenih strokovnih razlogov za njeno razbi-
130 janje.
Bolaričeva (2012a) je zbrala podatke o novih študijskih programih na
slovenskih visokošolskih inštitucijah in ugotavlja, da prilagajajo programe
trgu dela, razvoju tehnologij in povpraševanju. Med drugim pravijo v kabi-
netu rektorja ljubljanske univerze:
… da se novi študijski programi oblikujejo in nastajajo v članicah univerze, ki
razvijajo znanstvene in strokovne discipline ter na teh področjih tudi izobra-
žujejo. Pobude za nove programe izhajajo večinoma iz izraženih potreb na
trgu dela, nekatere temeljijo tudi na izraženem zanimanju za internacionali-
zacijo kompetenc diplomantov, zlasti na višjih stopnjah izobraževanja. To so
na primer skupni študijski programi s tujimi univerzami.
Logična posledica zmanjševanja rednega financiranja javnih univerz je
obračanje k novim virom, kakor tudi sledenje smernicam, ki jih ministr-
stva zarisujejo. Marinčič, z UL Filozofske fakultete je komentiral smer, v
katero naj bi se po načrtu Pahorjeve vlade razvijalo slovensko visoko šol-
stvo (Tomažič 2010):
Razumevanje visokega šolstva, kakršno je prevladalo, je v načelu zgrešeno, saj
se univerzo razume kot proizvajalca, kot se temu reče v ekonomističnem no-
voreku, »človeških virov« ali »humanega kapitala«, […] »Humani kapital«
ni samo spakedran angleški kalk1, ampak odkrita perverzija vseh idealov hu-
manizma. Študentov je preveč, nerealno je pričakovati, da bi ob tolikšnem
višanju deleža študirajočih vsi postali intelektualna elita, se strinja dr. Marko
1 Z dobesednim prevajanjem vseh sestavin fraze iz prvega jezika – semantemov, leksemov, besednih
vrst in še skladenjskih razmerij – dobimo v drugem jeziku frazo, ki ji rečemo kalk. Pogovorno pravi-
mo kalku kar dobesedni prevod, nanaša pa se ne le na fraze, pač pa tudi na posamezne besede in be-
sedne zveze. (Nik 2009)
skega sektorja – predvsem podpora javnosti zaradi koristi, ki jih dobiva v
zameno.
Leban (2004) komentira načrte regionalizacije visokega šolstva v Slo-
veniji:
V svetu stremijo k združevanju univerz – pred kratkim sta se združili Uni-
verza v Manchestru in UMIST, dogovarjajo pa se tudi o združitvi Universi-
ty College London in Imperial Collegea –, pri nas pa se visokošolski prostor
nepotrebno drobi in pojavljajo se želje po razdelitvi ljubljanske univerze ter
hkrati želje po ustanovitvi dodatnih regionalnih univerz.
Kot smo že videli, v tujini ni mnogo tako velikih univerz, kot je lju-
bljanska, vendar pa so njeni rezultati dobri in razen občasnih trenj, kdo bo
novi rektor npr., ni nekih utemeljenih strokovnih razlogov za njeno razbi-
130 janje.
Bolaričeva (2012a) je zbrala podatke o novih študijskih programih na
slovenskih visokošolskih inštitucijah in ugotavlja, da prilagajajo programe
trgu dela, razvoju tehnologij in povpraševanju. Med drugim pravijo v kabi-
netu rektorja ljubljanske univerze:
… da se novi študijski programi oblikujejo in nastajajo v članicah univerze, ki
razvijajo znanstvene in strokovne discipline ter na teh področjih tudi izobra-
žujejo. Pobude za nove programe izhajajo večinoma iz izraženih potreb na
trgu dela, nekatere temeljijo tudi na izraženem zanimanju za internacionali-
zacijo kompetenc diplomantov, zlasti na višjih stopnjah izobraževanja. To so
na primer skupni študijski programi s tujimi univerzami.
Logična posledica zmanjševanja rednega financiranja javnih univerz je
obračanje k novim virom, kakor tudi sledenje smernicam, ki jih ministr-
stva zarisujejo. Marinčič, z UL Filozofske fakultete je komentiral smer, v
katero naj bi se po načrtu Pahorjeve vlade razvijalo slovensko visoko šol-
stvo (Tomažič 2010):
Razumevanje visokega šolstva, kakršno je prevladalo, je v načelu zgrešeno, saj
se univerzo razume kot proizvajalca, kot se temu reče v ekonomističnem no-
voreku, »človeških virov« ali »humanega kapitala«, […] »Humani kapital«
ni samo spakedran angleški kalk1, ampak odkrita perverzija vseh idealov hu-
manizma. Študentov je preveč, nerealno je pričakovati, da bi ob tolikšnem
višanju deleža študirajočih vsi postali intelektualna elita, se strinja dr. Marko
1 Z dobesednim prevajanjem vseh sestavin fraze iz prvega jezika – semantemov, leksemov, besednih
vrst in še skladenjskih razmerij – dobimo v drugem jeziku frazo, ki ji rečemo kalk. Pogovorno pravi-
mo kalku kar dobesedni prevod, nanaša pa se ne le na fraze, pač pa tudi na posamezne besede in be-
sedne zveze. (Nik 2009)
