Page 142 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
spremembah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odličnim dosežkom. Ko
ne bo kje vzeti, bodo oni morali spokati svoje prenosnike in oditi v svet. Mi-
nistra bi to moralo zanimati, četudi ne bo on tisti, ki jih bo odpuščal.
Dekani in rektorji javnih zavodov so po zadnjih spremembah uredb o
financiranju finančno odgovorni za neizpolnjevanje varčevalnih zavez in
če ne dosežejo zastavljenih ciljev, jim grozi osebna odgovornost ter plačilo
kazni. Nihče torej od njih ne zahteva odpuščanja in zniževanja plač – mase
predvidene za plače, ki jo odredi ministrstvo pa prav tako ne smejo preseči.
Vaupotičeva (2012) je komentirala Janševo izjavo, da so visokošolski
učitelji v predavalnici le štiri ure na teden in da vlečejo bajne plače:
Glede na to, da od premiera po tej izjavi ni bilo nikakršne razlage ali opravi-
čila, lahko ostanem pri tem mnenju. Verjetno je veliko visokošolskih učite-
142 ljev, ki delajo pri projektih in imajo na podlagi tega zmanjšano pedagoško
obvezo in so v predavalnici res štiri ure na teden. Na FNM si tega žal ne mo-
remo privoščiti, kar pa je anomalija in ne sme postati pravilo. Vprašanje pa je,
kaj obsega delo visokošolskega učitelja. Navsezadnje mora tistih nekaj ur na
teden študentom nekaj povedati. Vsa predavanja temeljijo na strokovnem in
raziskovalnem delu. Kje so priprave na predavanja in s tem povezano razisko-
valno in strokovno delo, individualno delo s študenti, osnovno raziskovalno
delo, delo pri raziskovalnih projektih, sodelovanje z uporabniki znanj, admi-
nistrativna dela? Čas, ko smo v predavalnici, je le manjši delček v našem de-
lavniku. Tako je povsod po svetu in to je edini način, da lahko univerza kako-
vostno izvaja svoje poslanstvo. Zato se mi zdi, da je bilo vse, kar je bilo javno
izrečeno, le način, kako v javnosti dobiti podporo za to, kar se bo dogajalo z
rezi v visokem šolstvu. Pa ne le podporo, celo odklonilen odnos javnosti, saj
številni v odzivih na članke po forumih razglabljajo o tem, da če je propad-
lo gospodarstvo, naj propademo še mi. Seveda lahko ostanemo tudi mi brez
plač, Slovenija pa brez javnih univerz oziroma z univerzami z zelo okrnjeni-
mi programi. Toda ali se je kdo vprašal, kako bo šolal otroke, ko bo šolnina za
en letnik tri tisoč evrov ali tudi bistveno več? Drznila bi si reči, da v tej situa-
ciji nismo zaradi javnega sektorja, ampak zato, ker nam poleg zdrave pameti
manjka predvsem znanja za razvoj oziroma ga ne znamo izkoristiti.
Tu gre za ustvarjanje javnega mnenja in pripravo terena za pogrom nad
določeno skupino državljanov. Istočasno se je (naročeno) pojavil spisek pre-
jemnikov ekscesnih plač iz javnega sektorja, ki pa seveda niso pravilo. Pred-
sednik vlade takšne negativne kategorizacije določene družbene skupine in
svojih besed ni ne pojasnil niti se ni zanje nikoli opravičil. In takšen vzo-
rec komuniciranja se ponavlja ves čas njegovega vladanja. Zastraševanje,
omalovaževanje, poljubna interpretacija, vztrajanje pri lažeh in polresni-
spremembah 63. člena prvi na udaru, kljub še tako odličnim dosežkom. Ko
ne bo kje vzeti, bodo oni morali spokati svoje prenosnike in oditi v svet. Mi-
nistra bi to moralo zanimati, četudi ne bo on tisti, ki jih bo odpuščal.
Dekani in rektorji javnih zavodov so po zadnjih spremembah uredb o
financiranju finančno odgovorni za neizpolnjevanje varčevalnih zavez in
če ne dosežejo zastavljenih ciljev, jim grozi osebna odgovornost ter plačilo
kazni. Nihče torej od njih ne zahteva odpuščanja in zniževanja plač – mase
predvidene za plače, ki jo odredi ministrstvo pa prav tako ne smejo preseči.
Vaupotičeva (2012) je komentirala Janševo izjavo, da so visokošolski
učitelji v predavalnici le štiri ure na teden in da vlečejo bajne plače:
Glede na to, da od premiera po tej izjavi ni bilo nikakršne razlage ali opravi-
čila, lahko ostanem pri tem mnenju. Verjetno je veliko visokošolskih učite-
142 ljev, ki delajo pri projektih in imajo na podlagi tega zmanjšano pedagoško
obvezo in so v predavalnici res štiri ure na teden. Na FNM si tega žal ne mo-
remo privoščiti, kar pa je anomalija in ne sme postati pravilo. Vprašanje pa je,
kaj obsega delo visokošolskega učitelja. Navsezadnje mora tistih nekaj ur na
teden študentom nekaj povedati. Vsa predavanja temeljijo na strokovnem in
raziskovalnem delu. Kje so priprave na predavanja in s tem povezano razisko-
valno in strokovno delo, individualno delo s študenti, osnovno raziskovalno
delo, delo pri raziskovalnih projektih, sodelovanje z uporabniki znanj, admi-
nistrativna dela? Čas, ko smo v predavalnici, je le manjši delček v našem de-
lavniku. Tako je povsod po svetu in to je edini način, da lahko univerza kako-
vostno izvaja svoje poslanstvo. Zato se mi zdi, da je bilo vse, kar je bilo javno
izrečeno, le način, kako v javnosti dobiti podporo za to, kar se bo dogajalo z
rezi v visokem šolstvu. Pa ne le podporo, celo odklonilen odnos javnosti, saj
številni v odzivih na članke po forumih razglabljajo o tem, da če je propad-
lo gospodarstvo, naj propademo še mi. Seveda lahko ostanemo tudi mi brez
plač, Slovenija pa brez javnih univerz oziroma z univerzami z zelo okrnjeni-
mi programi. Toda ali se je kdo vprašal, kako bo šolal otroke, ko bo šolnina za
en letnik tri tisoč evrov ali tudi bistveno več? Drznila bi si reči, da v tej situa-
ciji nismo zaradi javnega sektorja, ampak zato, ker nam poleg zdrave pameti
manjka predvsem znanja za razvoj oziroma ga ne znamo izkoristiti.
Tu gre za ustvarjanje javnega mnenja in pripravo terena za pogrom nad
določeno skupino državljanov. Istočasno se je (naročeno) pojavil spisek pre-
jemnikov ekscesnih plač iz javnega sektorja, ki pa seveda niso pravilo. Pred-
sednik vlade takšne negativne kategorizacije določene družbene skupine in
svojih besed ni ne pojasnil niti se ni zanje nikoli opravičil. In takšen vzo-
rec komuniciranja se ponavlja ves čas njegovega vladanja. Zastraševanje,
omalovaževanje, poljubna interpretacija, vztrajanje pri lažeh in polresni-
