Page 139 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
Visokošolski učitelji
in sindikati
Druga naravna ter pomembnejša skupina deležnikov visokošolskega izo-
braževanja so visokošolski učitelji in sindikati, znotraj katerih se del viso-
košolskih učiteljev organizira in jih zastopa pred delodajalcem. Obstajajo
študije (npr. Hill 2005a; 2005b; 2006) o vplivih neoliberalizma na libera-
lizacijo visokošolskih storitev ter na status in plače izobraževalcev. Tudi ti
se odločijo za svoje delo na podlagi nekih preferenc, poklicanosti, znanj ter
zaznanih priložnosti. Po dolgotrajnem študiju se spopadejo z dolgotrajnim
uvajanjem v akademski svet, premnogokrat so izkoriščani in opravljajo šte-
vilna dela, za katera niso plačani. Istočasno pa se od njih pričakuje, da bodo
uspešni ne le v opravljanju rutinskih, pedagoških obveznosti, temveč da
bodo tudi prijavljali raziskovalne projekte in pisali znanstvene članke, za
kar si velikokrat prilaščajo zasluge nadrejeni, po načelu seniorstva. Zapos-
leni so večinoma prekarno, za določen čas nekaj let, morda kot mladi razi-
skovalci in vse čas na prepihu.
Najmočnejši sindikat, ki zagovarja interese slovenskih visokošolskih
učiteljev je SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slo-
venije. Vendar pa zastopa SVIZ precej široko paleto članstva, zaradi česar
interesi visokošolskih učiteljev pogosto utonejo v sozvočju. Obstaja še ne-
kaj manjših sindikalnih združenj, kot je npr. Sindikat delavcev Filozofske
fakultete ter leta 2012 ustanovljeni VSS – Visokošolski sindikat Slovenije.
Na splošno lahko rečemo, da visokošolski učitelji niso preveč dobro sindi-
kalno organizirani in zastopani. Morda pa bo pravi trenutek ob ukinjanju
avtonomije univerz ter vedno močnejšem poseganju države v upravljanje in
vodenje visokošolskih institucij šele nastopil.
in sindikati
Druga naravna ter pomembnejša skupina deležnikov visokošolskega izo-
braževanja so visokošolski učitelji in sindikati, znotraj katerih se del viso-
košolskih učiteljev organizira in jih zastopa pred delodajalcem. Obstajajo
študije (npr. Hill 2005a; 2005b; 2006) o vplivih neoliberalizma na libera-
lizacijo visokošolskih storitev ter na status in plače izobraževalcev. Tudi ti
se odločijo za svoje delo na podlagi nekih preferenc, poklicanosti, znanj ter
zaznanih priložnosti. Po dolgotrajnem študiju se spopadejo z dolgotrajnim
uvajanjem v akademski svet, premnogokrat so izkoriščani in opravljajo šte-
vilna dela, za katera niso plačani. Istočasno pa se od njih pričakuje, da bodo
uspešni ne le v opravljanju rutinskih, pedagoških obveznosti, temveč da
bodo tudi prijavljali raziskovalne projekte in pisali znanstvene članke, za
kar si velikokrat prilaščajo zasluge nadrejeni, po načelu seniorstva. Zapos-
leni so večinoma prekarno, za določen čas nekaj let, morda kot mladi razi-
skovalci in vse čas na prepihu.
Najmočnejši sindikat, ki zagovarja interese slovenskih visokošolskih
učiteljev je SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slo-
venije. Vendar pa zastopa SVIZ precej široko paleto članstva, zaradi česar
interesi visokošolskih učiteljev pogosto utonejo v sozvočju. Obstaja še ne-
kaj manjših sindikalnih združenj, kot je npr. Sindikat delavcev Filozofske
fakultete ter leta 2012 ustanovljeni VSS – Visokošolski sindikat Slovenije.
Na splošno lahko rečemo, da visokošolski učitelji niso preveč dobro sindi-
kalno organizirani in zastopani. Morda pa bo pravi trenutek ob ukinjanju
avtonomije univerz ter vedno močnejšem poseganju države v upravljanje in
vodenje visokošolskih institucij šele nastopil.