Page 140 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Pojmi, ki smo jih združili v temo visokošolski učitelji in sindikati so: za-
posleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, visokošolski uči-
telji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, raziskovalni projekti, mladi
sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojevanje, prekarno delo.
Ivelja (2012e) je povzela razpravo v državnem zboru na javni predstavi-
tvi mnenj o sporni visokošolski noveli:
Peter Glavič je postregel z vrsto primerjalnih podatkov o položaju sloven-
skega visokega šolstva, ki razkrivajo, da mu gre slabo že dolgo vrsto let. Leta
2009 je le osnovno šolstvo dobivalo nadpovprečen delež javnih sredstev, sre-
dnje šole podpovprečen, visoko šolstvo pa globoko podpovprečen. Po števi-
lu učiteljev na študenta imajo slabše razmerje od nas le Indonezija in Grčija.
Plače v visokem šolstvu že od leta 2005 padajo, nekoliko so se dvignile le leta
140 2010 in 2011. Kakšne so te marsikje, je povedala Agata Šega z ljubljanske FF:
»Po dvajsetih letih dela in doktoratu zaslužim kot šofer mestnega avtobusa.
Pa še to plačo mi hočejo znižati.« Marija Javornik Krečič z mariborske uni-
verze je povedala, da vodstvo UM varčuje tako, da na fakultetah ne izplaču-
jejo več nadobremenitev, čeprav s tem kršijo veljavne pogodbe. » Z nami rav-
najo kot z Vegradovimi delavci,« je dejala.
V besedilu zasledimo nominativno strategijo v obliki diskurzivne kon-
strukcije vlog družbenih deležnikov, objektov ter procesov v visokošol-
skem prostoru. Primerjava zahtevane stopnje izobrazbe, delovne dobe in
zaslužka dveh diametralno nasprotnih pozicij je zelo povedna in deluje fru-
strirajoče, saj pove, koliko družba ceni raziskovalno in visokošolsko peda-
goško delo.
Forstnerič (2008) se dotakne vprašanja kakovosti v razmerah množič-
nega študija, do katerih je pripeljala politika družbe znanja:
Naše visoko šolstvo je pred ključno dilemo: ali zasledovati dvig kakovosti
ali pa množičnost in še večjo regionalizacijo. Lahko zasledujemo oba cilja, a
nadaljevanje zdajšnjega trenda in sistema financiranja nas bo pripeljalo le do
precej več enako slabih univerz. Menim, da bi moral razvoj iti v smeri poveče-
vanja obsega sredstev na študenta ter financiranja z upoštevanjem dosežene
pedagoške in znanstvene kakovosti. Merila za ustanavljanje univerz bo tre-
ba dodelati in zaostriti. Dobro bi bilo sprejeti zakon o univerzah, ki bi jih ločil
od manj zahtevnih visokih šol. Ustanoviti moramo mednarodno priznano
telo za evalvacijo kakovosti visokega šolstva. Selektivno nagrajevanje učite-
ljev na univerzah bi moralo biti dovolj stimulativno, da najbolj perspektivni
ne bi že na začetku kariere odhajali v bolje plačane službe. Zdajšnji plačni sis-
tem univerzam omogoča najemanje le manj sposobnih in entuziastov, ki jim
plača ni zelo pomembna.
Pojmi, ki smo jih združili v temo visokošolski učitelji in sindikati so: za-
posleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, visokošolski uči-
telji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, raziskovalni projekti, mladi
sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojevanje, prekarno delo.
Ivelja (2012e) je povzela razpravo v državnem zboru na javni predstavi-
tvi mnenj o sporni visokošolski noveli:
Peter Glavič je postregel z vrsto primerjalnih podatkov o položaju sloven-
skega visokega šolstva, ki razkrivajo, da mu gre slabo že dolgo vrsto let. Leta
2009 je le osnovno šolstvo dobivalo nadpovprečen delež javnih sredstev, sre-
dnje šole podpovprečen, visoko šolstvo pa globoko podpovprečen. Po števi-
lu učiteljev na študenta imajo slabše razmerje od nas le Indonezija in Grčija.
Plače v visokem šolstvu že od leta 2005 padajo, nekoliko so se dvignile le leta
140 2010 in 2011. Kakšne so te marsikje, je povedala Agata Šega z ljubljanske FF:
»Po dvajsetih letih dela in doktoratu zaslužim kot šofer mestnega avtobusa.
Pa še to plačo mi hočejo znižati.« Marija Javornik Krečič z mariborske uni-
verze je povedala, da vodstvo UM varčuje tako, da na fakultetah ne izplaču-
jejo več nadobremenitev, čeprav s tem kršijo veljavne pogodbe. » Z nami rav-
najo kot z Vegradovimi delavci,« je dejala.
V besedilu zasledimo nominativno strategijo v obliki diskurzivne kon-
strukcije vlog družbenih deležnikov, objektov ter procesov v visokošol-
skem prostoru. Primerjava zahtevane stopnje izobrazbe, delovne dobe in
zaslužka dveh diametralno nasprotnih pozicij je zelo povedna in deluje fru-
strirajoče, saj pove, koliko družba ceni raziskovalno in visokošolsko peda-
goško delo.
Forstnerič (2008) se dotakne vprašanja kakovosti v razmerah množič-
nega študija, do katerih je pripeljala politika družbe znanja:
Naše visoko šolstvo je pred ključno dilemo: ali zasledovati dvig kakovosti
ali pa množičnost in še večjo regionalizacijo. Lahko zasledujemo oba cilja, a
nadaljevanje zdajšnjega trenda in sistema financiranja nas bo pripeljalo le do
precej več enako slabih univerz. Menim, da bi moral razvoj iti v smeri poveče-
vanja obsega sredstev na študenta ter financiranja z upoštevanjem dosežene
pedagoške in znanstvene kakovosti. Merila za ustanavljanje univerz bo tre-
ba dodelati in zaostriti. Dobro bi bilo sprejeti zakon o univerzah, ki bi jih ločil
od manj zahtevnih visokih šol. Ustanoviti moramo mednarodno priznano
telo za evalvacijo kakovosti visokega šolstva. Selektivno nagrajevanje učite-
ljev na univerzah bi moralo biti dovolj stimulativno, da najbolj perspektivni
ne bi že na začetku kariere odhajali v bolje plačane službe. Zdajšnji plačni sis-
tem univerzam omogoča najemanje le manj sposobnih in entuziastov, ki jim
plača ni zelo pomembna.
