Page 48 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
priporočila uvedbo šolnin že za prvo bolonjsko stopnjo ter racionalnejšo
rabo sredstev na nižjih stopnjah izobraževanja (OECD 2011). Vendar pa
so na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologije zavrnili idejo o
sistemu šolnin za vse študente (Györkös v Kontler Salamon 2011b), kar na-
kazuje, da je slovenska država (ali takratna Pahorjeva vlada) še vedno doje-
mala izobraževanje kot javno dobrino, za katero je prvenstveno odgovorna
država. V OECD so bili kritični tudi do previsokega fiksnega deleža v novi
uredbi o financiranju visokega šolstva (fiksni del rešuje problem osnovnih
stroškov, večinoma plač), variabilni del je le 3 odstotke, razvojni pa odvi-
sen od internacionalizacije, raznovrstnosti, kakovosti in socialne razsežno-
sti (MVZT 2010b).
Tudi nekdanji minister, dr. Žiga Turk je vztrajno zanikal razmišljanje
o uvedbe šolnin, vendar pa trdil, da bodo visokošolske institucije in uni-
48 verze prisiljene to same storiti, zaradi zmanjšanja financiranja. Na Fakul-
teti za družbene vede (Skupnost FDV 2012) so izpostavili, da je edini na-
čin da lahko v novih razmerah, ob znižanju financiranja, izvedejo študijske
programe, uvedba šolnin vsaj na drugi stopnji, kar bi konkretno pomenilo
9000 evrov letne šolnine za magistrski študij.
V letu 2010 je Republika Slovenija za štipendije, prehrano, bivanje in
prevoz študentov terciarnega šolstva namenila 74,8 milijona evrov, in sicer
(Lesjak 2011b):
− za štipendije 55,8 milijona evrov,
− za subvencije bivanja visokošolskih študentov 3,8 milijona evrov,
− za študentsko prehrano 13,7 milijona evrov,
− za prevoz visokošolskih študentov 1,5 milijona evrov.
ZUJF (2012) je študentom ukinil pravico do subvencioniranega obro-
ka v času poletnih počitnic, tj. med 15. julijem in 15. avgustom, medtem
ko se lahko subvencionirani obroki med študijskim letom koristijo le med
8. in 20. uro. Prav tako se z uveljavitvijo ZUJF (2012) koncesijska dajatev
posrednikov študentskega dela dvigne z 12 % na 23 % od prejemkov za dela
študentov, dijakov, ostaja pa 2 % dajatev namenjena izgradnji študentskih
domov. Dajatve študentskih servisov ter drugi prihodki iz javnih ali evrop-
skih sredstev se zbirajo v posebnem proračunskem skladu za sofinanciranje
štipendij – državnih, Zoisovih, kadrovskih in drugih (Vlada RS 2012b).
Poleg sprememb za študente, je bilo na podlagi ZUJF (2012) uveljavlje-
no tudi znižanje plač javnim uslužbencem (vsi zaposleni v koncesioniranih
visokošolskih zavodih), linearno za osem odstotkov, ob istočasni odpravi
preostalih plačnih nesorazmerij. Dnevnice v višini 16 EUR se priznajo le
pri službeni poti nad 12 ur, kilometrina se prizna za prevoz na delo le če jav-
priporočila uvedbo šolnin že za prvo bolonjsko stopnjo ter racionalnejšo
rabo sredstev na nižjih stopnjah izobraževanja (OECD 2011). Vendar pa
so na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologije zavrnili idejo o
sistemu šolnin za vse študente (Györkös v Kontler Salamon 2011b), kar na-
kazuje, da je slovenska država (ali takratna Pahorjeva vlada) še vedno doje-
mala izobraževanje kot javno dobrino, za katero je prvenstveno odgovorna
država. V OECD so bili kritični tudi do previsokega fiksnega deleža v novi
uredbi o financiranju visokega šolstva (fiksni del rešuje problem osnovnih
stroškov, večinoma plač), variabilni del je le 3 odstotke, razvojni pa odvi-
sen od internacionalizacije, raznovrstnosti, kakovosti in socialne razsežno-
sti (MVZT 2010b).
Tudi nekdanji minister, dr. Žiga Turk je vztrajno zanikal razmišljanje
o uvedbe šolnin, vendar pa trdil, da bodo visokošolske institucije in uni-
48 verze prisiljene to same storiti, zaradi zmanjšanja financiranja. Na Fakul-
teti za družbene vede (Skupnost FDV 2012) so izpostavili, da je edini na-
čin da lahko v novih razmerah, ob znižanju financiranja, izvedejo študijske
programe, uvedba šolnin vsaj na drugi stopnji, kar bi konkretno pomenilo
9000 evrov letne šolnine za magistrski študij.
V letu 2010 je Republika Slovenija za štipendije, prehrano, bivanje in
prevoz študentov terciarnega šolstva namenila 74,8 milijona evrov, in sicer
(Lesjak 2011b):
− za štipendije 55,8 milijona evrov,
− za subvencije bivanja visokošolskih študentov 3,8 milijona evrov,
− za študentsko prehrano 13,7 milijona evrov,
− za prevoz visokošolskih študentov 1,5 milijona evrov.
ZUJF (2012) je študentom ukinil pravico do subvencioniranega obro-
ka v času poletnih počitnic, tj. med 15. julijem in 15. avgustom, medtem
ko se lahko subvencionirani obroki med študijskim letom koristijo le med
8. in 20. uro. Prav tako se z uveljavitvijo ZUJF (2012) koncesijska dajatev
posrednikov študentskega dela dvigne z 12 % na 23 % od prejemkov za dela
študentov, dijakov, ostaja pa 2 % dajatev namenjena izgradnji študentskih
domov. Dajatve študentskih servisov ter drugi prihodki iz javnih ali evrop-
skih sredstev se zbirajo v posebnem proračunskem skladu za sofinanciranje
štipendij – državnih, Zoisovih, kadrovskih in drugih (Vlada RS 2012b).
Poleg sprememb za študente, je bilo na podlagi ZUJF (2012) uveljavlje-
no tudi znižanje plač javnim uslužbencem (vsi zaposleni v koncesioniranih
visokošolskih zavodih), linearno za osem odstotkov, ob istočasni odpravi
preostalih plačnih nesorazmerij. Dnevnice v višini 16 EUR se priznajo le
pri službeni poti nad 12 ur, kilometrina se prizna za prevoz na delo le če jav-
