Page 38 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
bale pozitivno za 0,32 % na mesec v obdobju junij do september 2007 in
0,46 % na mesec v obdobju oktober 2007 do januar 2008.
Ekonometrija temelji na razvoju metod, s pomočjo katerih poskuša
poiskati povezave med raznimi ekonomskimi spremenljivkami, preizku-
siti verodostojnost ekonomske teorije ter oceniti kakovost oziroma učin-
kovitost vseh vrst vladnih in poslovnih politik. Ena izmed pogosteje upo-
rabljenih aplikacij ekonometrije je analiziranje in napovedovanje gibanja
ekonomskih spremenljivk, kot so na primer inflacija, gospodarska rast,
obrestne mere, brezposelnost in cene (Gujarati 2003; Pfajfar 2014). V raz-
iskavi se bomo srečali z različnimi metodami, ki jih lahko uporabimo za
rešitev naloge, s katerimi se srečamo v procesu povezav in ocenjevanj pa-
rametrov znotraj ekonometrije. Najprej se bomo srečali z metodo glavnih
komponent, kjer iščemo največjo varianco linearne funkcije slučajnih spre-
38 menljivk (Jesenko in Jesenko 2007). Nadalje smo kot drugo metodo upo-
rabili regresijsko analizo, ki je v primeru proučevanja dveh spremenljivk
enostavna regresija. Kadar nastopa v medsebojni odvisnosti več pojavov,
govorimo o večkratni ali multipli regresiji. Nazadnje smo uporabili koin-
tegracijo in model VAR, ki sta postala v zadnjem obdobju največje in naj-
močnejše ekonometrično orodje za analiziranje monetarne in fiskalne po-
litike (Gričar in Bojnec 2010a).
Pri razumevanju raziskovanja cen v gostinstvu je treba nameniti po-
zornost razvoju in naravi gostinske dejavnosti, ki je v sektorju terciarne-
ga gospodarstva namenjena vsem skupinam potrošnikov – tako domačih
kot tujih. Ker smo se odločili za ekonometrično analizo turističnih cen, na
tem mestu poudarjamo, da je ekonometrija del ekonomske teorije, ki je kot
amalgam (skupek) matematične ekonomije, statistične ekonomije in mate-
matične statistike.
Matematična statistika uporablja veliko podatkov iz gospodarstva. Te
podatke pogosto uporabijo tudi ekonometriki, ki so v večini primerov po
svoji naravi pridobljeni izven nadzorovanega empiričnega poskusa in so to-
rej pridobljeni iz njihovega naravnega nastanka v ekonomiji. Tako kot me-
teorologi tudi ekonometristi ne morejo izdelovati empiričnih raziskav iz
podatkov, pridobljenih iz nadzorovanega okolja. Tako so največkrat podat-
ki poskusa opazovani podatki. Zato imamo dva dejavnika, ki se prenašata
na empirične modele v ekonometriji. Prvič – opazovalec pri modelu mora
imeti veliko izkušenj za analiziranje opazovanih podatkov in drugič – pri
različno pridobljenih podatkih in podatkovni analizi je priporočeno, da se
opazovalec vklopi v naravo empiričnega modela in strukturo podatkov v
njem (Gujarati 2003).
bale pozitivno za 0,32 % na mesec v obdobju junij do september 2007 in
0,46 % na mesec v obdobju oktober 2007 do januar 2008.
Ekonometrija temelji na razvoju metod, s pomočjo katerih poskuša
poiskati povezave med raznimi ekonomskimi spremenljivkami, preizku-
siti verodostojnost ekonomske teorije ter oceniti kakovost oziroma učin-
kovitost vseh vrst vladnih in poslovnih politik. Ena izmed pogosteje upo-
rabljenih aplikacij ekonometrije je analiziranje in napovedovanje gibanja
ekonomskih spremenljivk, kot so na primer inflacija, gospodarska rast,
obrestne mere, brezposelnost in cene (Gujarati 2003; Pfajfar 2014). V raz-
iskavi se bomo srečali z različnimi metodami, ki jih lahko uporabimo za
rešitev naloge, s katerimi se srečamo v procesu povezav in ocenjevanj pa-
rametrov znotraj ekonometrije. Najprej se bomo srečali z metodo glavnih
komponent, kjer iščemo največjo varianco linearne funkcije slučajnih spre-
38 menljivk (Jesenko in Jesenko 2007). Nadalje smo kot drugo metodo upo-
rabili regresijsko analizo, ki je v primeru proučevanja dveh spremenljivk
enostavna regresija. Kadar nastopa v medsebojni odvisnosti več pojavov,
govorimo o večkratni ali multipli regresiji. Nazadnje smo uporabili koin-
tegracijo in model VAR, ki sta postala v zadnjem obdobju največje in naj-
močnejše ekonometrično orodje za analiziranje monetarne in fiskalne po-
litike (Gričar in Bojnec 2010a).
Pri razumevanju raziskovanja cen v gostinstvu je treba nameniti po-
zornost razvoju in naravi gostinske dejavnosti, ki je v sektorju terciarne-
ga gospodarstva namenjena vsem skupinam potrošnikov – tako domačih
kot tujih. Ker smo se odločili za ekonometrično analizo turističnih cen, na
tem mestu poudarjamo, da je ekonometrija del ekonomske teorije, ki je kot
amalgam (skupek) matematične ekonomije, statistične ekonomije in mate-
matične statistike.
Matematična statistika uporablja veliko podatkov iz gospodarstva. Te
podatke pogosto uporabijo tudi ekonometriki, ki so v večini primerov po
svoji naravi pridobljeni izven nadzorovanega empiričnega poskusa in so to-
rej pridobljeni iz njihovega naravnega nastanka v ekonomiji. Tako kot me-
teorologi tudi ekonometristi ne morejo izdelovati empiričnih raziskav iz
podatkov, pridobljenih iz nadzorovanega okolja. Tako so največkrat podat-
ki poskusa opazovani podatki. Zato imamo dva dejavnika, ki se prenašata
na empirične modele v ekonometriji. Prvič – opazovalec pri modelu mora
imeti veliko izkušenj za analiziranje opazovanih podatkov in drugič – pri
različno pridobljenih podatkih in podatkovni analizi je priporočeno, da se
opazovalec vklopi v naravo empiričnega modela in strukturo podatkov v
njem (Gujarati 2003).
