Page 36 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za
plačilo ter so v zadnjih štirih tednih iskale delo in ga bile takoj pripravljene
sprejeti, če bi ga našle, ali so že našle delo in ga bodo začele opravljati v času
po poročevalskem tednu (SURS 2011b; Šuligoj 2006).
V prispevku je Šuligoj (2006) ovrgel trditev, da gostinstvo s finančnega
vidika in vidika delovnih pogojev ni naklonjeno delavcem, ker je delo psi-
hično in fizično naporno ter razmeroma slabo plačano. Kot vsaka dejav-
nost ima tudi gostinstvo svoje specifične pogoje dela, ki jih lahko delimo
na fizične in na psihološko-sociološke. Med temi so tudi taki, ki negativno
vplivajo na človekovo zdravje in počutje, a vsekakor ne pretirano. Plače v
gostinstvu so nižje kot v nekaterih primerljivih storitvenih dejavnostih, na
primer trgovski dejavnosti ali v dejavnosti prometa, skladiščenja in zveze.
Eden glavnih vzrokov je nizka produktivnost. Uradni podatki o plačah ne
dajejo prave slike. Pomanjkljivost uradnih statističnih predstavitev je ta, da
36 ne vsebujejo vseh prihodkov gostincev, na primer napitnine, plačil na roko
itd. Ena od najboljših rešitev za izboljšanje razmer je uvajanje fleksibilnih
oblik dela in zaposlitev, seveda z upoštevanjem zakonitosti trga dela.
Gostinstvo kot dejavnost spada k delovno intenzivnim panogam, kjer
sodobna tehnologija ne more nadomestiti človeka (vsaj v celoti ne). Kaj po-
menijo zaposleni v gostinstvu, veliko povesta reka, ki bi jih lahko označi-
li kot filozofiji korporacije Marriot (Šuligoj 2006): »Dajajte zaposlenim,
kajti oni vam bodo to vrnili, motivirajte jih, usposabljajte jih, skrbite zanje
in naredite zmagovalce iz njih.« V gostinski dejavnosti se pojavljajo pokli-
ci (delovna mesta), ki se pojavljajo tudi v drugih panogah, na primer čistil-
ka, vzdrževalec, tajnica. Predvsem pa specifični gostinski poklici – kuhar,
natakar, točaj, receptor, sobarica, vodja kuhinje, vodja strežbe, hotelska go-
spodinja. Značilno za gostinsko dejavnost je dejstvo, da potreba po števi-
lu usposobljenih delavcev venomer niha. Šuligoj (2006) in Avelini Holje-
vac (2002) ugotavljata, da je število zaposlenih odvisno od količine dela,
kakovostne ravni ponudbe in strukture povpraševanja. Pričakovano je, da
manager v gostinstvu pozna glavne značilnosti zaposlovanja v dejavnosti.
Prvič – količina dela je odvisna od gostov. Drugič – največ dela se pojavlja
ob t. i. konicah, so pa tudi obdobja v dnevu ali tednu, ko je gostov malo ali
jih ni in takrat bi potrebovali zelo malo delavcev. Zaradi tega bi podjetje
potrebovalo malo stalno zaposlenih delavcev in več takih, ki bi jih zapos-
lili le takrat, ko bi jih potrebovali (Šuligoj 2006). Zaradi tega je težko za-
gotavljati enako raven kakovosti produktov in storitev, delo po standardih,
da si podjetja zagotovijo lojalnost delavcev, ki v njem niso stalno zaposleni,
jim nudijo vse ugodnosti, ki jih imajo stalno zaposleni delavci, delovni po-
goji v dejavnosti so velikokrat za delavca neugodni; razmeroma nizke plače,
fluktuacija in absentizem so v gostinstvu zelo pogosti pojavi (Šuligoj 2006).
niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za
plačilo ter so v zadnjih štirih tednih iskale delo in ga bile takoj pripravljene
sprejeti, če bi ga našle, ali so že našle delo in ga bodo začele opravljati v času
po poročevalskem tednu (SURS 2011b; Šuligoj 2006).
V prispevku je Šuligoj (2006) ovrgel trditev, da gostinstvo s finančnega
vidika in vidika delovnih pogojev ni naklonjeno delavcem, ker je delo psi-
hično in fizično naporno ter razmeroma slabo plačano. Kot vsaka dejav-
nost ima tudi gostinstvo svoje specifične pogoje dela, ki jih lahko delimo
na fizične in na psihološko-sociološke. Med temi so tudi taki, ki negativno
vplivajo na človekovo zdravje in počutje, a vsekakor ne pretirano. Plače v
gostinstvu so nižje kot v nekaterih primerljivih storitvenih dejavnostih, na
primer trgovski dejavnosti ali v dejavnosti prometa, skladiščenja in zveze.
Eden glavnih vzrokov je nizka produktivnost. Uradni podatki o plačah ne
dajejo prave slike. Pomanjkljivost uradnih statističnih predstavitev je ta, da
36 ne vsebujejo vseh prihodkov gostincev, na primer napitnine, plačil na roko
itd. Ena od najboljših rešitev za izboljšanje razmer je uvajanje fleksibilnih
oblik dela in zaposlitev, seveda z upoštevanjem zakonitosti trga dela.
Gostinstvo kot dejavnost spada k delovno intenzivnim panogam, kjer
sodobna tehnologija ne more nadomestiti človeka (vsaj v celoti ne). Kaj po-
menijo zaposleni v gostinstvu, veliko povesta reka, ki bi jih lahko označi-
li kot filozofiji korporacije Marriot (Šuligoj 2006): »Dajajte zaposlenim,
kajti oni vam bodo to vrnili, motivirajte jih, usposabljajte jih, skrbite zanje
in naredite zmagovalce iz njih.« V gostinski dejavnosti se pojavljajo pokli-
ci (delovna mesta), ki se pojavljajo tudi v drugih panogah, na primer čistil-
ka, vzdrževalec, tajnica. Predvsem pa specifični gostinski poklici – kuhar,
natakar, točaj, receptor, sobarica, vodja kuhinje, vodja strežbe, hotelska go-
spodinja. Značilno za gostinsko dejavnost je dejstvo, da potreba po števi-
lu usposobljenih delavcev venomer niha. Šuligoj (2006) in Avelini Holje-
vac (2002) ugotavljata, da je število zaposlenih odvisno od količine dela,
kakovostne ravni ponudbe in strukture povpraševanja. Pričakovano je, da
manager v gostinstvu pozna glavne značilnosti zaposlovanja v dejavnosti.
Prvič – količina dela je odvisna od gostov. Drugič – največ dela se pojavlja
ob t. i. konicah, so pa tudi obdobja v dnevu ali tednu, ko je gostov malo ali
jih ni in takrat bi potrebovali zelo malo delavcev. Zaradi tega bi podjetje
potrebovalo malo stalno zaposlenih delavcev in več takih, ki bi jih zapos-
lili le takrat, ko bi jih potrebovali (Šuligoj 2006). Zaradi tega je težko za-
gotavljati enako raven kakovosti produktov in storitev, delo po standardih,
da si podjetja zagotovijo lojalnost delavcev, ki v njem niso stalno zaposleni,
jim nudijo vse ugodnosti, ki jih imajo stalno zaposleni delavci, delovni po-
goji v dejavnosti so velikokrat za delavca neugodni; razmeroma nizke plače,
fluktuacija in absentizem so v gostinstvu zelo pogosti pojavi (Šuligoj 2006).
