Page 35 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Pregled predhodnih raziskav 35
Po letu 2000 so skokovite rasti cen nafte posledica negotovosti in špe-
kulacij na naftnih borzah, rastoče povpraševanje po tej surovini, hiter go-
spodarski razvoj predvsem v azijskih državah, zmanjšanje proizvodnje, ne-
stabilnost političnih razmer na Bližnjem vzhodu, močna nihanja v trendu
rasti ter naravne katastrofe.
Naftni šoki ne prizadenejo samo BDP in inflacije, ampak tudi dru-
ge pomembne kazalce gospodarske vitalnosti v neki ekonomiji. Na naftne
šoke se odzivajo tudi dejavniki, kot so realne plače, obrestne mere, nihanje
domače valute v primerjavi z dolarjem (depreciacija domače valute), brez-
poselnost. Ponudbeni šok, ki vodi v zvišanje cene nafte, pogosto vpliva na
relativno vrednost glavnih valut, kot so dolar, jen in evro. Valute držav, ki
so močno odvisne od nafte, se bodo v takem primeru pocenile. Višje cene
nafte za podjetje predstavljajo višje stroške, ker so plače navzdol rigidne, to
pomeni dodatno odpuščanje delavcev. Višje cene posredno vplivajo tudi na
cene ostalih dobrin, ki se z zviševanjem cen nafte tudi zvišujejo. Do zvi-
šanja cen ostalih dobrin pride zaradi zviševanja stroškov produkcije, ki se
odraža v višjih cenah outputov. Te višje cene posledično vplivajo na višjo
inflacijo. Naftni šoki imajo stagflacijski učinek na makroekonomske indi-
katorje v državah uvoznicah te surovine. Teorija nas uči, da omenjeni šoki
upočasnijo gospodarsko rast ter vodijo v zvišanje cen, kar potencialno vpli-
va na višjo inflacijsko stopnjo. Zvišanje cen nafte je največji krivec za nasta-
nek recesije, obdobja visoke inflacije, zmanjšanje proizvodnje in posledič-
no nižjo gospodarsko rast (Vašíček 2011).
Brezposelnost v gostinstvu
Glede na ekonomsko aktivnost po Mednarodni organizaciji za delo (ILO)
se delovno prebivalstvo (vse osebe, stare 15 let in več) deli na aktivno in ne-
aktivno prebivalstvo. Neaktivno prebivalstvo predstavljajo osebe z lastni-
mi dohodki in vzdrževane osebe, aktivno prebivalstvo pa se naprej deli na
delovno aktivne in brezposelne. Zaradi različnega zbiranja podatkov so po-
samezne kategorije različno opredeljene, kot sta na primer Statistični re-
gister delovno aktivnega prebivalstva in anketa o delovni sili (ADS), ki je
mednarodno primerljiva, saj je anketa izvedena skladno s priporočili in na-
vodili ILO in skladno z zahtevami Eurostata. Po ADS štejejo kot delov-
no aktivno prebivalstvo osebe, ki so v poročevalskem tednu pred anketira-
njem opravile kakršno koli delo za plačilo ali dobiček, in osebe, ki so sicer
zaposlene, a so v poročevalskem tednu začasno odsotne z dela. Med delov-
no aktivno prebivalstvo se štejejo tudi zaposlene osebe, ki so začasni ali traj-
ni presežki, pomagajoči družinski člani in osebe na porodniškem dopustu.
Brezposelne osebe pa ADS opredeljuje kot tiste, ki v poročevalskem tednu
Po letu 2000 so skokovite rasti cen nafte posledica negotovosti in špe-
kulacij na naftnih borzah, rastoče povpraševanje po tej surovini, hiter go-
spodarski razvoj predvsem v azijskih državah, zmanjšanje proizvodnje, ne-
stabilnost političnih razmer na Bližnjem vzhodu, močna nihanja v trendu
rasti ter naravne katastrofe.
Naftni šoki ne prizadenejo samo BDP in inflacije, ampak tudi dru-
ge pomembne kazalce gospodarske vitalnosti v neki ekonomiji. Na naftne
šoke se odzivajo tudi dejavniki, kot so realne plače, obrestne mere, nihanje
domače valute v primerjavi z dolarjem (depreciacija domače valute), brez-
poselnost. Ponudbeni šok, ki vodi v zvišanje cene nafte, pogosto vpliva na
relativno vrednost glavnih valut, kot so dolar, jen in evro. Valute držav, ki
so močno odvisne od nafte, se bodo v takem primeru pocenile. Višje cene
nafte za podjetje predstavljajo višje stroške, ker so plače navzdol rigidne, to
pomeni dodatno odpuščanje delavcev. Višje cene posredno vplivajo tudi na
cene ostalih dobrin, ki se z zviševanjem cen nafte tudi zvišujejo. Do zvi-
šanja cen ostalih dobrin pride zaradi zviševanja stroškov produkcije, ki se
odraža v višjih cenah outputov. Te višje cene posledično vplivajo na višjo
inflacijo. Naftni šoki imajo stagflacijski učinek na makroekonomske indi-
katorje v državah uvoznicah te surovine. Teorija nas uči, da omenjeni šoki
upočasnijo gospodarsko rast ter vodijo v zvišanje cen, kar potencialno vpli-
va na višjo inflacijsko stopnjo. Zvišanje cen nafte je največji krivec za nasta-
nek recesije, obdobja visoke inflacije, zmanjšanje proizvodnje in posledič-
no nižjo gospodarsko rast (Vašíček 2011).
Brezposelnost v gostinstvu
Glede na ekonomsko aktivnost po Mednarodni organizaciji za delo (ILO)
se delovno prebivalstvo (vse osebe, stare 15 let in več) deli na aktivno in ne-
aktivno prebivalstvo. Neaktivno prebivalstvo predstavljajo osebe z lastni-
mi dohodki in vzdrževane osebe, aktivno prebivalstvo pa se naprej deli na
delovno aktivne in brezposelne. Zaradi različnega zbiranja podatkov so po-
samezne kategorije različno opredeljene, kot sta na primer Statistični re-
gister delovno aktivnega prebivalstva in anketa o delovni sili (ADS), ki je
mednarodno primerljiva, saj je anketa izvedena skladno s priporočili in na-
vodili ILO in skladno z zahtevami Eurostata. Po ADS štejejo kot delov-
no aktivno prebivalstvo osebe, ki so v poročevalskem tednu pred anketira-
njem opravile kakršno koli delo za plačilo ali dobiček, in osebe, ki so sicer
zaposlene, a so v poročevalskem tednu začasno odsotne z dela. Med delov-
no aktivno prebivalstvo se štejejo tudi zaposlene osebe, ki so začasni ali traj-
ni presežki, pomagajoči družinski člani in osebe na porodniškem dopustu.
Brezposelne osebe pa ADS opredeljuje kot tiste, ki v poročevalskem tednu
