Page 34 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
primerljive s cenami v EU in v evro območju. Primerjava ravni cen posa-
meznih skupin blaga in storitev pokaže, da je raven cen v Sloveniji zelo po-
dobna povprečju cen blaga v evro območju, medtem ko so odstopanja pri
storitvah precej večja. Zato so tudi razlike v relativni strukturi cen v Slove-
niji večje od povprečja evro območja. To pomeni, da lahko v prihodnje ob
realni konvergenci gospodarstva k povprečju enotnega valutnega območja
pričakujemo hitrejšo rast cen nemenjalnega dela gospodarstva. Ker se bodo
cene menjalnega dela gospodarstva, ki že dosegajo skoraj enako raven kot
cene v drugih državah evro območja, ustavile, bo skupna rast cen zaradi hi-
trejše rasti cen nemenjalnega sektorja hitrejša od povprečja evro območja
(Gričar in Bojnec 2012c).
Nafta
34 Nafto smo kot energent začeli uporabljati že pred več kot sto leti. Od takrat
njena poraba hitro narašča, temu sledijo tudi cene. Poleg tega je nafta geo-
grafsko neenakomerno razporejena, zato se države, ki svojih virov nafte ni-
majo, bojijo prevelike odvisnosti od tujih dobav fosilnih goriv. Ugotovitve
kažejo, da nafte ne bo zmanjkalo. Najdišč je dovolj, poleg tega je prišlo do
velikega napredka v učinkovitosti pri črpanju nafte. Po drugi strani je nafta
neobnovljiv vir in je pomembna tudi za uporabo v drugih panogah. Morda
je glavna slabost nafte, da se pri njenem gorenju izločajo škodljive snovi in
toplogredni plini, ki povzročajo globalno segrevanje in negativno vplivajo
na kakovost življenja (Gričar in Bojnec 2011).
Nafta je politična dobrina zato, ker je vitalnega pomena za sodobno go-
spodarstvo, ter zaradi dejstva, da večino nafte načrpamo v politično nesta-
bilnih državah. Pogosto so pravi vzvodi odločanja v rokah vplivnih korpo-
racij in kolonialnih vlad. Razvoj naftne industrije se že od začetka povezuje
z vzponom ZDA. Naftna industrija se je razvijala v času, ko so ZDA prehi-
tevale Evropo. Ustvarila je nove priložnosti (na primer kemična industrija)
in s tem ZDA omogočile prednost pred Evropo, katere ekonomija je teme-
ljila na premogu in ni bila sposobna dovolj hitro zamenjati energenta (Gri-
čar in Bojnec 2011).
Cena surove nafte je na svetovnih trgih v letih 2008 in 2011 dosega-
la rekordno visoke ravni in s tem kljub že tako težkim gospodarskim raz-
meram na svetovnih trgih prispevala k dodatnemu poslabšanju nekaterih
makroekonomskih indikatorjev posameznih ekonomij. Konstantno zviše-
vanje cene nafte se je začelo že v sedemdesetih, ko je bilo za sodček surove
nafte treba v povprečju odšteti 3,5 dolarja in se je z vmesnimi padci in nag-
limi dvigi povzpela do 133 dolarjev za sod v juniju 2008 (EIA 2016).
primerljive s cenami v EU in v evro območju. Primerjava ravni cen posa-
meznih skupin blaga in storitev pokaže, da je raven cen v Sloveniji zelo po-
dobna povprečju cen blaga v evro območju, medtem ko so odstopanja pri
storitvah precej večja. Zato so tudi razlike v relativni strukturi cen v Slove-
niji večje od povprečja evro območja. To pomeni, da lahko v prihodnje ob
realni konvergenci gospodarstva k povprečju enotnega valutnega območja
pričakujemo hitrejšo rast cen nemenjalnega dela gospodarstva. Ker se bodo
cene menjalnega dela gospodarstva, ki že dosegajo skoraj enako raven kot
cene v drugih državah evro območja, ustavile, bo skupna rast cen zaradi hi-
trejše rasti cen nemenjalnega sektorja hitrejša od povprečja evro območja
(Gričar in Bojnec 2012c).
Nafta
34 Nafto smo kot energent začeli uporabljati že pred več kot sto leti. Od takrat
njena poraba hitro narašča, temu sledijo tudi cene. Poleg tega je nafta geo-
grafsko neenakomerno razporejena, zato se države, ki svojih virov nafte ni-
majo, bojijo prevelike odvisnosti od tujih dobav fosilnih goriv. Ugotovitve
kažejo, da nafte ne bo zmanjkalo. Najdišč je dovolj, poleg tega je prišlo do
velikega napredka v učinkovitosti pri črpanju nafte. Po drugi strani je nafta
neobnovljiv vir in je pomembna tudi za uporabo v drugih panogah. Morda
je glavna slabost nafte, da se pri njenem gorenju izločajo škodljive snovi in
toplogredni plini, ki povzročajo globalno segrevanje in negativno vplivajo
na kakovost življenja (Gričar in Bojnec 2011).
Nafta je politična dobrina zato, ker je vitalnega pomena za sodobno go-
spodarstvo, ter zaradi dejstva, da večino nafte načrpamo v politično nesta-
bilnih državah. Pogosto so pravi vzvodi odločanja v rokah vplivnih korpo-
racij in kolonialnih vlad. Razvoj naftne industrije se že od začetka povezuje
z vzponom ZDA. Naftna industrija se je razvijala v času, ko so ZDA prehi-
tevale Evropo. Ustvarila je nove priložnosti (na primer kemična industrija)
in s tem ZDA omogočile prednost pred Evropo, katere ekonomija je teme-
ljila na premogu in ni bila sposobna dovolj hitro zamenjati energenta (Gri-
čar in Bojnec 2011).
Cena surove nafte je na svetovnih trgih v letih 2008 in 2011 dosega-
la rekordno visoke ravni in s tem kljub že tako težkim gospodarskim raz-
meram na svetovnih trgih prispevala k dodatnemu poslabšanju nekaterih
makroekonomskih indikatorjev posameznih ekonomij. Konstantno zviše-
vanje cene nafte se je začelo že v sedemdesetih, ko je bilo za sodček surove
nafte treba v povprečju odšteti 3,5 dolarja in se je z vmesnimi padci in nag-
limi dvigi povzpela do 133 dolarjev za sod v juniju 2008 (EIA 2016).
