Page 33 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Pregled predhodnih raziskav 33
ERM II dejansko imela pomemben stabilizacijski učinek na slovensko go-
spodarstvo, ne da bi bila pri tem ogrožena rast (Masten 2006).
Mednarodna menjava versus domača ponudba
Prvi in najpomembnejši model dolgoročnih odstopanj od paritete kupne
moči sta razvila Balassa (1964) in Samuelson (1964). Ko ravni cen vseh
držav pretvorimo v skupno valuto po nominalnih deviznih tečajih, imajo
države z višjim dohodkom višjo raven cen kot države z nizkim dohodkom.
Razlog za ta fenomen ni samo višja absolutna produktivnost v bogatejših
državah. V preteklosti je bil v industrijskih državah tehnološki razvoj v sto-
ritvah počasnejši kot v industrijskem (menjalnem) sektorju (Boršič 2004).
V nemenjalnem sektorju so hoteli in restavracije, transport, komunikacij-
ske storitve, finančno posredništvo, javna uprava, socialno skrbstvo, izo-
braževanje, zdravstvene storitve, plinovod, oskrba z vodo, kanalščina in
druge občinske, socialne in osebne storitve (Võrk 1998).
Ključni atribut uspešnega slovenskega gospodarstva v EU je konku-
renčnost sektorjev, ki so vključeni v tokove mednarodne menjave, pa tudi
konkurenčnost lokalnih ponudnikov proizvodov in storitev. Pri tem pri-
čakujemo, da bodo pod večjim konkurenčnim pritiskom tiste gospodarske
dejavnosti, ki so vključene v mednarodno menjavo. Vzrokov za slabšanje
konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je več. Pomemben segment so
gibanja cen nemenjalnega sektorja, ki predstavljajo tudi več kot 30 % stro-
škov, ki se prelivajo v kalkulacijo izvozne cene (Žižmond in Novak 2004).
Majhno gospodarstvo, kot je slovensko (Bakucs, Bojnec in Fertő 2012),
ne more določati cen svojih izdelkov. Prevzeti mora cene mednarodnega
trga. Samo v panogah, ki niso vključene v mednarodno menjavo, ali v pa-
nogah, v katerih ni izvozne konkurence, obstaja možnost oblikovanja viš-
jih cen kot na mednarodnem trgu. Gospodarstvo lahko razdelimo na dva
sektorja – menjalnega in nemenjalnega. Menjalni sektor je pretežno izvo-
zno naravnan, nemenjalni pa pretežno prodaja na domačem trgu, na pri-
mer storitve, kar gostinstvo je.
Na strani povpraševanja povečanje produktivnosti povzroči povečanje
v dohodku in s tem povečano potrošnjo. Če je povečano povpraševanje po
proizvodih obeh sektorjev – menjalnega in nemenjalnega – enako, prevla-
da ponudbeni učinek, ki v tem primeru inflacije ne nagiba k nemenjalnim
proizvodom in storitvam. Le če bi bilo povpraševanje nagnjeno k menjal-
nemu sektorju, bi bil ponudbeni učinek kompenziran. Toda v realnosti,
prav tako tudi v Sloveniji, je povpraševanje nagnjeno k storitvam, ki pred-
stavljajo večino nemenjalnega sektorja. V Sloveniji zaostaja predvsem raven
cen v nemenjalnih dejavnostih, medtem ko so cene menjalnih dejavnosti
ERM II dejansko imela pomemben stabilizacijski učinek na slovensko go-
spodarstvo, ne da bi bila pri tem ogrožena rast (Masten 2006).
Mednarodna menjava versus domača ponudba
Prvi in najpomembnejši model dolgoročnih odstopanj od paritete kupne
moči sta razvila Balassa (1964) in Samuelson (1964). Ko ravni cen vseh
držav pretvorimo v skupno valuto po nominalnih deviznih tečajih, imajo
države z višjim dohodkom višjo raven cen kot države z nizkim dohodkom.
Razlog za ta fenomen ni samo višja absolutna produktivnost v bogatejših
državah. V preteklosti je bil v industrijskih državah tehnološki razvoj v sto-
ritvah počasnejši kot v industrijskem (menjalnem) sektorju (Boršič 2004).
V nemenjalnem sektorju so hoteli in restavracije, transport, komunikacij-
ske storitve, finančno posredništvo, javna uprava, socialno skrbstvo, izo-
braževanje, zdravstvene storitve, plinovod, oskrba z vodo, kanalščina in
druge občinske, socialne in osebne storitve (Võrk 1998).
Ključni atribut uspešnega slovenskega gospodarstva v EU je konku-
renčnost sektorjev, ki so vključeni v tokove mednarodne menjave, pa tudi
konkurenčnost lokalnih ponudnikov proizvodov in storitev. Pri tem pri-
čakujemo, da bodo pod večjim konkurenčnim pritiskom tiste gospodarske
dejavnosti, ki so vključene v mednarodno menjavo. Vzrokov za slabšanje
konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je več. Pomemben segment so
gibanja cen nemenjalnega sektorja, ki predstavljajo tudi več kot 30 % stro-
škov, ki se prelivajo v kalkulacijo izvozne cene (Žižmond in Novak 2004).
Majhno gospodarstvo, kot je slovensko (Bakucs, Bojnec in Fertő 2012),
ne more določati cen svojih izdelkov. Prevzeti mora cene mednarodnega
trga. Samo v panogah, ki niso vključene v mednarodno menjavo, ali v pa-
nogah, v katerih ni izvozne konkurence, obstaja možnost oblikovanja viš-
jih cen kot na mednarodnem trgu. Gospodarstvo lahko razdelimo na dva
sektorja – menjalnega in nemenjalnega. Menjalni sektor je pretežno izvo-
zno naravnan, nemenjalni pa pretežno prodaja na domačem trgu, na pri-
mer storitve, kar gostinstvo je.
Na strani povpraševanja povečanje produktivnosti povzroči povečanje
v dohodku in s tem povečano potrošnjo. Če je povečano povpraševanje po
proizvodih obeh sektorjev – menjalnega in nemenjalnega – enako, prevla-
da ponudbeni učinek, ki v tem primeru inflacije ne nagiba k nemenjalnim
proizvodom in storitvam. Le če bi bilo povpraševanje nagnjeno k menjal-
nemu sektorju, bi bil ponudbeni učinek kompenziran. Toda v realnosti,
prav tako tudi v Sloveniji, je povpraševanje nagnjeno k storitvam, ki pred-
stavljajo večino nemenjalnega sektorja. V Sloveniji zaostaja predvsem raven
cen v nemenjalnih dejavnostih, medtem ko so cene menjalnih dejavnosti
