Page 28 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
2 Nevladne organizacije
• na profesionalne neprofitne organizacije, volonterske neprofi-
tne organizacije in mešane neprofitne organizacije (glede na
opredelitev izvajalca delovanja organizacije).
Vsako izmed poimenovanj izpostavlja določeno karakteristiko;
bodisi neprofitnost, nevladnost, prostovoljnost itd.
Anheier (2014, 47–49) po mednarodni raziskavi Johna Hopkinsa
definira strukturno-operativno opredelitev nevladnih organizacij,
ki je tudi ena izmed najpogosteje razširjenih med raziskovalci. Ta
definicija opredeljuje pet ključnih lastnosti, ki so tem organizacijam
skupne. Te so: organiziranost, zasebnost, ne delijo dobička, upra-
vljajo same sebe in so prostovoljske.
Kolarič in Rakar (2010, 6) ter Rakar et al. (2011, 18) omenjajo, da v
splošnem slovenska zakonodaja posebej in natančno opredeljuje ter
v posameznih zakonih regulira naslednje vrste nevladnih organiza-
cij: društva in zveze društev, zasebne zavode, ustanove/fundacije,
zadruge (neprofitne) in verske skupnosti (organizacije). To klasifi-
kacijo bomo zasledovali tudi v tej monografiji.
Tej tipologiji pritrjujejo tudi mnogi drugi avtorji. Poleg teh pa med
nevladne organizacije prištevajo tudi stanovanjske in druge zadruge
(Hvalič, Ramovš in Ramovš 2001, 3), gospodarske družbe (če opra-
vljajo nepridobitno dejavnost), politične stranke, sindikate (Trste-
njak 1998), gospodarska interesna združenja, osebe sui generis (npr.
Rdeči križ in Študentska organizacija Slovenije) ter združenja delo-
dajalcev (Šporar 2001, 158).
Samo védenje o značilnostih nevladnih organizacij je dostikrat
premalo, če ne poznamo njihovega širšega konteksta, in sicer nji-
hovo umeščanje v širši družbeni prostor in ne nazadnje, kakšen po-
men imajo za razvoj družbe.
2.4 Družbeni prostor in nevladne organizacije
Črnak-Meglič in Vojnovič (1997, 153) pravita, da predstavlja zasebni
neprofitni in nevladni sektor pomemben instrument demokratiza-
cije ter pluralizacije odnosov, razširitve individualnih možnosti in
svobodne izbire posameznikov ter povečanja aktivne participacije v
moderni družbi.
26
• na profesionalne neprofitne organizacije, volonterske neprofi-
tne organizacije in mešane neprofitne organizacije (glede na
opredelitev izvajalca delovanja organizacije).
Vsako izmed poimenovanj izpostavlja določeno karakteristiko;
bodisi neprofitnost, nevladnost, prostovoljnost itd.
Anheier (2014, 47–49) po mednarodni raziskavi Johna Hopkinsa
definira strukturno-operativno opredelitev nevladnih organizacij,
ki je tudi ena izmed najpogosteje razširjenih med raziskovalci. Ta
definicija opredeljuje pet ključnih lastnosti, ki so tem organizacijam
skupne. Te so: organiziranost, zasebnost, ne delijo dobička, upra-
vljajo same sebe in so prostovoljske.
Kolarič in Rakar (2010, 6) ter Rakar et al. (2011, 18) omenjajo, da v
splošnem slovenska zakonodaja posebej in natančno opredeljuje ter
v posameznih zakonih regulira naslednje vrste nevladnih organiza-
cij: društva in zveze društev, zasebne zavode, ustanove/fundacije,
zadruge (neprofitne) in verske skupnosti (organizacije). To klasifi-
kacijo bomo zasledovali tudi v tej monografiji.
Tej tipologiji pritrjujejo tudi mnogi drugi avtorji. Poleg teh pa med
nevladne organizacije prištevajo tudi stanovanjske in druge zadruge
(Hvalič, Ramovš in Ramovš 2001, 3), gospodarske družbe (če opra-
vljajo nepridobitno dejavnost), politične stranke, sindikate (Trste-
njak 1998), gospodarska interesna združenja, osebe sui generis (npr.
Rdeči križ in Študentska organizacija Slovenije) ter združenja delo-
dajalcev (Šporar 2001, 158).
Samo védenje o značilnostih nevladnih organizacij je dostikrat
premalo, če ne poznamo njihovega širšega konteksta, in sicer nji-
hovo umeščanje v širši družbeni prostor in ne nazadnje, kakšen po-
men imajo za razvoj družbe.
2.4 Družbeni prostor in nevladne organizacije
Črnak-Meglič in Vojnovič (1997, 153) pravita, da predstavlja zasebni
neprofitni in nevladni sektor pomemben instrument demokratiza-
cije ter pluralizacije odnosov, razširitve individualnih možnosti in
svobodne izbire posameznikov ter povečanja aktivne participacije v
moderni družbi.
26
