Page 29 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Družbeni prostor in nevladne organizacije 2.4
Evers in Laville (2004, 11) menita, da je mogoče posebne značilno-
sti obravnave tretjega sektorja v Evropi povzeti na podlagi treh para-
metrov: glede na vrste organizacij, glede na posredniško naravo tre-
tjega sektorja v »sistemu blaginje« za raznovrstnost gospodarstva in
glede na družbeno-politično razsežnost, ki je enako pomembna kot
gospodarska razsežnost. Različni pristopi in interpretacije pomena
tretjega sektorja so bistvenega pomena za razumevanje potenciala
nevladnega sektorja v evropskih družbah.
Putnam (1994, 163) ugotavlja, da nevladne organizacije predsta-
vljajo enega izmed ključnih kazalnikov zalog socialnega kapitala, ki
deluje kot generator družbenega ter ekonomskega razvoja. Črnak-
Meglič in Rakar (2009, 238) menijo, da nevladne organizacije v
družbi opravljajo vsaj tri pomembne funkcije: politično – pomenijo
obliko participacije državljanov pri upravljanju države in družbe,
ekonomsko – pomenijo način za aktiviranje dodatnih virov v ma-
terialni (donacije v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prosto-
voljcev, donacije v naravi) in socialno – zagotavljajo dopolnilne ali
alternativne načine zadovoljevanja potreb uporabnikov.
Prav tako nevladne organizacije prinašajo v družbeni sistem vre-
dnote solidarnosti, ki jih druga dva sektorja, in sicer javni ter go-
spodarski, ne predstavljata. Država namreč deluje na podlagi instru-
menta moči, gospodarski oz. profitni sektor pa na podlagi denarja
(Kolarič 1997, 17).
Rink in Lesjak (2002, 12–14) navajata, da iz tega principa izhaja
tudi koncept pluralnega sistema blaginje, ki ga je razvil sociolog Pe-
ter Abrahamson z Univerze v Kopenhagnu. Ta govori o tem, da v
vseh sodobnih družbah obstajajo tri osnovne sfere, iz katerih pri-
dobivamo dobrine in storitve za zagotavljanje potreb glede socialne
varnosti in blaginje. Te sfere so: država oz. javni sektor, trg oz. pro-
fitni sektor in civilna družba oz. neformalni sektor; pri nekaterih
avtorjih tudi skupnost oz. sfera skupnosti.
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002) omenjajo, da tretja sfera
skupnosti deluje na podlagi instrumenta solidarnosti. Sfera nevla-
dnega (tretjega . . .) sektorja je tisti del družbenega prostora, ki je
med preostalimi tremi sferami. Od vsake od njih se loči po eni iz-
med bistvenih značilnosti. Neprofitnost jo loči od sfere trga, zaseb-
27
Evers in Laville (2004, 11) menita, da je mogoče posebne značilno-
sti obravnave tretjega sektorja v Evropi povzeti na podlagi treh para-
metrov: glede na vrste organizacij, glede na posredniško naravo tre-
tjega sektorja v »sistemu blaginje« za raznovrstnost gospodarstva in
glede na družbeno-politično razsežnost, ki je enako pomembna kot
gospodarska razsežnost. Različni pristopi in interpretacije pomena
tretjega sektorja so bistvenega pomena za razumevanje potenciala
nevladnega sektorja v evropskih družbah.
Putnam (1994, 163) ugotavlja, da nevladne organizacije predsta-
vljajo enega izmed ključnih kazalnikov zalog socialnega kapitala, ki
deluje kot generator družbenega ter ekonomskega razvoja. Črnak-
Meglič in Rakar (2009, 238) menijo, da nevladne organizacije v
družbi opravljajo vsaj tri pomembne funkcije: politično – pomenijo
obliko participacije državljanov pri upravljanju države in družbe,
ekonomsko – pomenijo način za aktiviranje dodatnih virov v ma-
terialni (donacije v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prosto-
voljcev, donacije v naravi) in socialno – zagotavljajo dopolnilne ali
alternativne načine zadovoljevanja potreb uporabnikov.
Prav tako nevladne organizacije prinašajo v družbeni sistem vre-
dnote solidarnosti, ki jih druga dva sektorja, in sicer javni ter go-
spodarski, ne predstavljata. Država namreč deluje na podlagi instru-
menta moči, gospodarski oz. profitni sektor pa na podlagi denarja
(Kolarič 1997, 17).
Rink in Lesjak (2002, 12–14) navajata, da iz tega principa izhaja
tudi koncept pluralnega sistema blaginje, ki ga je razvil sociolog Pe-
ter Abrahamson z Univerze v Kopenhagnu. Ta govori o tem, da v
vseh sodobnih družbah obstajajo tri osnovne sfere, iz katerih pri-
dobivamo dobrine in storitve za zagotavljanje potreb glede socialne
varnosti in blaginje. Te sfere so: država oz. javni sektor, trg oz. pro-
fitni sektor in civilna družba oz. neformalni sektor; pri nekaterih
avtorjih tudi skupnost oz. sfera skupnosti.
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002) omenjajo, da tretja sfera
skupnosti deluje na podlagi instrumenta solidarnosti. Sfera nevla-
dnega (tretjega . . .) sektorja je tisti del družbenega prostora, ki je
med preostalimi tremi sferami. Od vsake od njih se loči po eni iz-
med bistvenih značilnosti. Neprofitnost jo loči od sfere trga, zaseb-
27
