Page 37 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Nevladne organizacije v Sloveniji 2.6
vladnega sektorja razpršeni in parcialni ter tako niso dali pravih re-
zultatov.
Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je za slovenske nevla-
dne organizacije odprla vrsta novih priložnosti in spodbud za čez-
mejno povezovanje. Možnost delovanja v širšem evropskem oko-
lju predstavlja tudi številne izzive, predvsem pa potrebo nevladnih
organizacij, da se bolje seznanijo z delovanjem institucij in politi-
kami Evropske unije ter evropskimi nevladnimi organizacijami in
mrežami. Prav zadnje lahko pomembno prispevajo k učinkovitej-
šemu uveljavljanju nevladnih organizacij v širšem evropskem pro-
storu (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih or-
ganizacij 2005, 8).
Nevladni sektor v Sloveniji zaposluje nekaj manj kot 7.500 ljudi.
Skupno število zaposlenih v n vo zadnja leta kljub gospodarski in
ekonomski krizi raste, pri čemer pa gre to rast pripisati zaposlova-
nju v zavodih, saj je več kot polovico vseh delavcev zaposlenih v za-
vodih, čeprav ti predstavljajo zgolj 9,6 vseh nevladnih organizacij.
Leta 2011 so namreč društva in ustanove prvič zaposlovale manj de-
lavcev kot leta poprej, medtem ko je njihovo število v zavodih zraslo.
Število zaposlenih v društvih in ustanovah se od leta 2012 ponovno
povečuje in je v letu 2013 že preseglo število iz leta 2010 (Center za
informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij 2015).
Videli smo, da ima nevladni sektor velik potencial za razvoj in da je
velika gospodarska sila. nvo tako ponujajo različne storitve, tako za
trg kot za državo, in tako zapolnjuje vrzel, ki je podjetja ali država ne
zmorejo. Zaradi prilagodljivosti in odgovarjanja na potrebe je n vo
v prednosti pred drugimi ponudniki. Socialne storitve, zdravstvo,
šport so samo nekatere storitve, pri katerih je prispevek n v o iz-
jemno velik. Obstajajo pa tudi nekatere interdisciplinarne storitve,
pri katerih je prispevek n vo prav tako velik. Ena izmed teh je izo-
braževanje.
35
vladnega sektorja razpršeni in parcialni ter tako niso dali pravih re-
zultatov.
Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je za slovenske nevla-
dne organizacije odprla vrsta novih priložnosti in spodbud za čez-
mejno povezovanje. Možnost delovanja v širšem evropskem oko-
lju predstavlja tudi številne izzive, predvsem pa potrebo nevladnih
organizacij, da se bolje seznanijo z delovanjem institucij in politi-
kami Evropske unije ter evropskimi nevladnimi organizacijami in
mrežami. Prav zadnje lahko pomembno prispevajo k učinkovitej-
šemu uveljavljanju nevladnih organizacij v širšem evropskem pro-
storu (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih or-
ganizacij 2005, 8).
Nevladni sektor v Sloveniji zaposluje nekaj manj kot 7.500 ljudi.
Skupno število zaposlenih v n vo zadnja leta kljub gospodarski in
ekonomski krizi raste, pri čemer pa gre to rast pripisati zaposlova-
nju v zavodih, saj je več kot polovico vseh delavcev zaposlenih v za-
vodih, čeprav ti predstavljajo zgolj 9,6 vseh nevladnih organizacij.
Leta 2011 so namreč društva in ustanove prvič zaposlovale manj de-
lavcev kot leta poprej, medtem ko je njihovo število v zavodih zraslo.
Število zaposlenih v društvih in ustanovah se od leta 2012 ponovno
povečuje in je v letu 2013 že preseglo število iz leta 2010 (Center za
informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij 2015).
Videli smo, da ima nevladni sektor velik potencial za razvoj in da je
velika gospodarska sila. nvo tako ponujajo različne storitve, tako za
trg kot za državo, in tako zapolnjuje vrzel, ki je podjetja ali država ne
zmorejo. Zaradi prilagodljivosti in odgovarjanja na potrebe je n vo
v prednosti pred drugimi ponudniki. Socialne storitve, zdravstvo,
šport so samo nekatere storitve, pri katerih je prispevek n v o iz-
jemno velik. Obstajajo pa tudi nekatere interdisciplinarne storitve,
pri katerih je prispevek n vo prav tako velik. Ena izmed teh je izo-
braževanje.
35
