Page 34 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
2 Nevladne organizacije
žavah (npr. gradbeništvo (5,1 bdp), finančno posredništvo (5,6
bdp). Na nekaterih področjih, kot so socialne storitve, zdravstvo in
šport ter rekreacija, je prispevek nevladnega sektorja v b dp veliko
večji. V Belgiji, na primer, nevladne organizacije predstavljajo 42
dodane vrednosti na področju zdravstva in 66 dodane vrednosti
na področju socialnih storitev. Zanimivo je, da kar četrtino dodane
vrednosti, ki jo prinaša nevladni sektor, izhaja iz dela prostovoljcev,
kar poudarja ključni pomen za zajemanje prostovoljnega dela v go-
spodarske statistike. Izkazalo se je, da so nevladne organizacije tudi
zelo dinamičen del gospodarstva. Tako npr. v petih državah (Belgija,
Kanada, Češka, Japonska in Združene države Amerike), izračuni ka-
žejo, da prispevek nevladnih organizacij v b dp raste po povprečni
stopnji, ki je dvakrat višja stopnji rasti bdp teh držav v zadnjih letih.
Salamon in Anheier (1996, 5) menita, da je obseg in pomen ne-
vladnega sektorja mogoče meriti z različnimi kazalniki glede na to,
kateremu v raziskavi damo večji pomen. Predvsem so to: število or-
ganizacij, število storitev, ki jih opravijo nevladne organizacije, šte-
vilo uporabnikov, katerim so storitve neprofitnih organizacij name-
njene, število članov v teh organizacijah, število zaposlenih, število
prostovoljcev ter obseg finančnih sredstev, s katerim razpolagajo ne-
vladne organizacije.
Tudi v Sloveniji so nekateri kazalniki na področju nevladnega sek-
torja bolj spodbudni od drugih. Vse te značilnosti oz. posebnosti
nvo v Sloveniji so podrobneje opisane v naslednjem poglavju.
2.6 Nevladne organizacije v Sloveniji
Forbici et al. (2010, 6) pišejo, da nevladno organizacijo lahko na la-
stno pobudo ustanovi vsak izmed nas. V vseh pogledih delujejo ne-
odvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofi-
tne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti obliko pravne
osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni)
zavodi.
Organiziranost nevladnih organizacij v Sloveniji danes lahko raz-
delimo po treh merilih oz. kriterijih (Forbici et al. 2010, 9):
• Vsebinski kriterij, kjer ločimo vsebinske povezave, ki združu-
jejo organizacije z istega ali zelo podobnega področja delovanja,
32
žavah (npr. gradbeništvo (5,1 bdp), finančno posredništvo (5,6
bdp). Na nekaterih področjih, kot so socialne storitve, zdravstvo in
šport ter rekreacija, je prispevek nevladnega sektorja v b dp veliko
večji. V Belgiji, na primer, nevladne organizacije predstavljajo 42
dodane vrednosti na področju zdravstva in 66 dodane vrednosti
na področju socialnih storitev. Zanimivo je, da kar četrtino dodane
vrednosti, ki jo prinaša nevladni sektor, izhaja iz dela prostovoljcev,
kar poudarja ključni pomen za zajemanje prostovoljnega dela v go-
spodarske statistike. Izkazalo se je, da so nevladne organizacije tudi
zelo dinamičen del gospodarstva. Tako npr. v petih državah (Belgija,
Kanada, Češka, Japonska in Združene države Amerike), izračuni ka-
žejo, da prispevek nevladnih organizacij v b dp raste po povprečni
stopnji, ki je dvakrat višja stopnji rasti bdp teh držav v zadnjih letih.
Salamon in Anheier (1996, 5) menita, da je obseg in pomen ne-
vladnega sektorja mogoče meriti z različnimi kazalniki glede na to,
kateremu v raziskavi damo večji pomen. Predvsem so to: število or-
ganizacij, število storitev, ki jih opravijo nevladne organizacije, šte-
vilo uporabnikov, katerim so storitve neprofitnih organizacij name-
njene, število članov v teh organizacijah, število zaposlenih, število
prostovoljcev ter obseg finančnih sredstev, s katerim razpolagajo ne-
vladne organizacije.
Tudi v Sloveniji so nekateri kazalniki na področju nevladnega sek-
torja bolj spodbudni od drugih. Vse te značilnosti oz. posebnosti
nvo v Sloveniji so podrobneje opisane v naslednjem poglavju.
2.6 Nevladne organizacije v Sloveniji
Forbici et al. (2010, 6) pišejo, da nevladno organizacijo lahko na la-
stno pobudo ustanovi vsak izmed nas. V vseh pogledih delujejo ne-
odvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofi-
tne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti obliko pravne
osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni)
zavodi.
Organiziranost nevladnih organizacij v Sloveniji danes lahko raz-
delimo po treh merilih oz. kriterijih (Forbici et al. 2010, 9):
• Vsebinski kriterij, kjer ločimo vsebinske povezave, ki združu-
jejo organizacije z istega ali zelo podobnega področja delovanja,
32
