Page 36 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
2 Nevladne organizacije
aktivnih, oz. to pomeni, da so oddale letno poslovno poročilo na a j-
p e s (glej http://www.ajpes.si/letna_porocila). Daleč največ je bilo
društev (21.622), sledili so zasebni zavodi (2111) in ustanove oz. fun-
dacije (232) (prav tam). Število nevladnih organizacij nenehno nara-
šča, pri čemer se najhitreje veča število zavodov (leta 2013 za 11,2 ),
najpočasneje pa raste število društev (leta 2013 samo za 1,7 ). Sku-
pni indeks letne rasti števila vseh nevladnih organizacij za leto 2013
je bil 2,6 . Tako jih je bilo pred desetimi leti npr. registriranih okoli
15.500 (prav tam). 31. decembra 2014 je bilo v Sloveniji registrira-
nih 23.467 društev, 2.832 (zasebnih) zavodov in 277 ustanov. Skupaj
torej 26.576. Zadnja leta se njihovo število povečuje za okrog 500
na leto.
V Sloveniji je leta 2013 delež zaposlenih v nevladnih organizacijah
znašal 0,80 (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevla-
dnih organizacij 2015), medtem ko je bil ta delež v svetovnem pov-
prečju primerjanih držav 5,6 ³ (Salamon et al. 1999, 187).
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 122) ugotavljajo, da če
število nevladnih organizacij pretvorimo na tisoč prebivalcev, nam
kazalnik pove, da lahko Slovenijo uvrščamo med države z največjim
številom nevladnih organizacij na svetu. Po podatkih za leto 1996 je
bilo v Franciji 10,6 in v Nemčiji 10,5 nevladne organizacije na tisoč
prebivalcev, nato sledi Slovenija s 6,1 nevladno organizacijo na tisoč
prebivalcev, vendar je treba poudariti, da kar 95 teh predstavljajo
društva; sledijo Kanada (5,2) in zda (4,8). Najmanj društev na tisoč
prebivalcev sta leta 1996 imeli Češka (0,9) in Poljska (0,5).
Mevlja (2009, 194) ugotavlja, da zdajšnje stanje na področju ne-
vladnega sektorja v Sloveniji v primerjavi s stanjem nevladnega sek-
torja v evropskih državah ni ravno rožnato, saj se nevladne organi-
zacije srečujejo z mnogimi težavami. V preteklosti je bilo v Sloveniji
kar nekaj poskusov izboljšanja položaja nevladnih organizacij, ki pa
so bili žal prav zaradi nepovezanosti in vodenja poskusov zunaj ne-
³ Primerjavo deležev o zaposlitvah v nevladnih organizacijah različnih držav, je po-
trebno vzeti s pridržkom, saj je zaradi raznovrstnosti in heterogenosti nevladnih
organizacij ter različnih in ne povsem jasnih metodologij zajemanja podatkov, to
primerljivost med državami težko zagotoviti.
34
aktivnih, oz. to pomeni, da so oddale letno poslovno poročilo na a j-
p e s (glej http://www.ajpes.si/letna_porocila). Daleč največ je bilo
društev (21.622), sledili so zasebni zavodi (2111) in ustanove oz. fun-
dacije (232) (prav tam). Število nevladnih organizacij nenehno nara-
šča, pri čemer se najhitreje veča število zavodov (leta 2013 za 11,2 ),
najpočasneje pa raste število društev (leta 2013 samo za 1,7 ). Sku-
pni indeks letne rasti števila vseh nevladnih organizacij za leto 2013
je bil 2,6 . Tako jih je bilo pred desetimi leti npr. registriranih okoli
15.500 (prav tam). 31. decembra 2014 je bilo v Sloveniji registrira-
nih 23.467 društev, 2.832 (zasebnih) zavodov in 277 ustanov. Skupaj
torej 26.576. Zadnja leta se njihovo število povečuje za okrog 500
na leto.
V Sloveniji je leta 2013 delež zaposlenih v nevladnih organizacijah
znašal 0,80 (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevla-
dnih organizacij 2015), medtem ko je bil ta delež v svetovnem pov-
prečju primerjanih držav 5,6 ³ (Salamon et al. 1999, 187).
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 122) ugotavljajo, da če
število nevladnih organizacij pretvorimo na tisoč prebivalcev, nam
kazalnik pove, da lahko Slovenijo uvrščamo med države z največjim
številom nevladnih organizacij na svetu. Po podatkih za leto 1996 je
bilo v Franciji 10,6 in v Nemčiji 10,5 nevladne organizacije na tisoč
prebivalcev, nato sledi Slovenija s 6,1 nevladno organizacijo na tisoč
prebivalcev, vendar je treba poudariti, da kar 95 teh predstavljajo
društva; sledijo Kanada (5,2) in zda (4,8). Najmanj društev na tisoč
prebivalcev sta leta 1996 imeli Češka (0,9) in Poljska (0,5).
Mevlja (2009, 194) ugotavlja, da zdajšnje stanje na področju ne-
vladnega sektorja v Sloveniji v primerjavi s stanjem nevladnega sek-
torja v evropskih državah ni ravno rožnato, saj se nevladne organi-
zacije srečujejo z mnogimi težavami. V preteklosti je bilo v Sloveniji
kar nekaj poskusov izboljšanja položaja nevladnih organizacij, ki pa
so bili žal prav zaradi nepovezanosti in vodenja poskusov zunaj ne-
³ Primerjavo deležev o zaposlitvah v nevladnih organizacijah različnih držav, je po-
trebno vzeti s pridržkom, saj je zaradi raznovrstnosti in heterogenosti nevladnih
organizacij ter različnih in ne povsem jasnih metodologij zajemanja podatkov, to
primerljivost med državami težko zagotoviti.
34
