Page 35 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Nevladne organizacije v Sloveniji 2.6
ter horizontalne povezave, katerih ključ njihovega nastanka je
skupna pravna oblika. V Sloveniji horizontalne povezave pred-
stavljajo Zveza društvenih organizacij Slovenije (zd o s), Zdru-
ženje slovenskih ustanov (z s u), Skupnost privatnih zavodov
(sk up) in Center nevladnih organizacij Slovenije (cnvo s).
• Glede na trdnost povezav nevladnih organizacij, kjer ločimo
krovne zveze in mreže. Pri prvih gre za reprezentativno oz.
predstavniško povezovanje. Drugačno je delovanje mrež, ki je
načeloma bolj ohlapno, praviloma pa tudi nimajo predstavniške
funkcije.
• Glede na teritorialnost, kjer lahko govorimo o nacionalnih, re-
gionalnih in lokalnih zvezah in mrežah. V preteklosti je bila po-
zornost usmerjena predvsem v nacionalne zveze, z ustanavlja-
njem pokrajin pa se preusmerja na regionalne mreže.
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 127–131) ugotavljajo, da
je v Sloveniji strukturni vzorec nevladnega sektorja podoben vzorcu
v nekdanjih socialističnih državah in v državah s socialnodemokrat-
skim tipom sistema blaginje. V Sloveniji tako prevladujejo športne
in kulturne organizacije, manj pa je organizacij, ki delujejo na pod-
ročju zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja. Prav tako pri
nas najdemo zelo malo institucionalno zahtevnejših zasebnih ne-
profitnih organizacij, kot so vrtci, šole, galerije, gledališča in drugo.
Vse to je posledica specifičnega razvoja tega sektorja v obdobju soci-
alizma, ko je za zadovoljevanje javnih potreb in storitev skrbela dr-
žava z obsežno in kakovostno mrežo javnih zavodov. V Sloveniji pre-
vladuje model dominacije države. V tem ima država primarno vlogo
pri financiranju in produkciji javnih dobrin in storitev, vloga zaseb-
nega neprofitno-volonterskega sektorja pa je omejena na zapolnje-
vanje vrzeli v storitvah javnega sektorja. Država v največji meri fi-
nancira javne zavode. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije
imajo obrobno vlogo, za njihovo dejavnost pa prispeva le minimalna
sredstva. Slovenija spada med države, za katere sta značilna velika
oddaljenost v komunikaciji in sodelovanju ter nizka stopnja nadzora
države nad zasebnimi neprofitnimi-volonterskimi organizacijami.
Leta 2012 je bilo nevladnih organizacij 25.065, od tega je bilo 23.963
33
ter horizontalne povezave, katerih ključ njihovega nastanka je
skupna pravna oblika. V Sloveniji horizontalne povezave pred-
stavljajo Zveza društvenih organizacij Slovenije (zd o s), Zdru-
ženje slovenskih ustanov (z s u), Skupnost privatnih zavodov
(sk up) in Center nevladnih organizacij Slovenije (cnvo s).
• Glede na trdnost povezav nevladnih organizacij, kjer ločimo
krovne zveze in mreže. Pri prvih gre za reprezentativno oz.
predstavniško povezovanje. Drugačno je delovanje mrež, ki je
načeloma bolj ohlapno, praviloma pa tudi nimajo predstavniške
funkcije.
• Glede na teritorialnost, kjer lahko govorimo o nacionalnih, re-
gionalnih in lokalnih zvezah in mrežah. V preteklosti je bila po-
zornost usmerjena predvsem v nacionalne zveze, z ustanavlja-
njem pokrajin pa se preusmerja na regionalne mreže.
Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič (2002, 127–131) ugotavljajo, da
je v Sloveniji strukturni vzorec nevladnega sektorja podoben vzorcu
v nekdanjih socialističnih državah in v državah s socialnodemokrat-
skim tipom sistema blaginje. V Sloveniji tako prevladujejo športne
in kulturne organizacije, manj pa je organizacij, ki delujejo na pod-
ročju zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja. Prav tako pri
nas najdemo zelo malo institucionalno zahtevnejših zasebnih ne-
profitnih organizacij, kot so vrtci, šole, galerije, gledališča in drugo.
Vse to je posledica specifičnega razvoja tega sektorja v obdobju soci-
alizma, ko je za zadovoljevanje javnih potreb in storitev skrbela dr-
žava z obsežno in kakovostno mrežo javnih zavodov. V Sloveniji pre-
vladuje model dominacije države. V tem ima država primarno vlogo
pri financiranju in produkciji javnih dobrin in storitev, vloga zaseb-
nega neprofitno-volonterskega sektorja pa je omejena na zapolnje-
vanje vrzeli v storitvah javnega sektorja. Država v največji meri fi-
nancira javne zavode. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije
imajo obrobno vlogo, za njihovo dejavnost pa prispeva le minimalna
sredstva. Slovenija spada med države, za katere sta značilna velika
oddaljenost v komunikaciji in sodelovanju ter nizka stopnja nadzora
države nad zasebnimi neprofitnimi-volonterskimi organizacijami.
Leta 2012 je bilo nevladnih organizacij 25.065, od tega je bilo 23.963
33
