Page 39 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
3 Izobraževanje in nevladne
organizacije
Zgodovina izobraževanja je neposredno povezana z zgodovino pi-
sane besede ter potrebo po tem, da se znanje, ki se ga usvoji, prenaša
na poznejše rodove. Izobraževanje se je razvijalo v različnih civiliza-
cijah. Zgodovina izobraževanja je zgodovina prizadevanj človeka, da
ohranja in razširja vrednote, ki jih je pridobila družba tistega časa.
To je najdragocenejši del zgodovine civilizacije.
Moore (1903, 350–351) ugotavlja, da velik del gradiva zgodovine
izobraževanja pripada zgodovini filozofije stare Grčije in srednjega
veka. Drugi del je povezan z zgodovino politike in prava v ob-
dobju Aleksandra Velikega in rimskega izobraževanja. Naslednji vi-
dik predstavlja zgodovina krščanske cerkve – predvsem njeno izo-
braževanje v srednjem veku, ki ga še vedno težko ločimo od splošne
zgodovine svojega časa in kraja, kot je izobraževanje judovskih in
muslimanskih ljudstev, ali renesanse. Z zgodovino izobraževanja je
povezan tudi nastanek izobraževalnih ustanov, začenši s staro Gr-
čijo.
Baal (1964, 1) meni, da je v vsaki kulturi izobraževanje oblika pre-
nosa kulture iz ene generacije v drugo. Tako se je izobraževanje v
zahodni civilizaciji razvilo v eno izmed glavnih skrbi družbe, z njim
se ukvarja ogromno število poklicnih strokovnjakov, katerih glavna
in edina naloga je izobraževati generacije otrok in mladostnikov. Ta
vrsta izobraževanja je bila institucionalizirana predvsem v šolah. Če-
prav tovrstno izobraževanje nikakor ni omejeno samo na zahodno
kulturo in se uporablja tudi v številnih drugih civilizacijah, je zaho-
dni način izobraževanja edinstven pri tem, da združuje dolgo traja-
nje in široko razširjenost kurikula na eni strani in svojo univerzalno
ter obvezno uporabo za vse člane mlajše generacije na drugi. Danes
je ta sistem izobraževanja univerzalen po vsem svetu.
37
organizacije
Zgodovina izobraževanja je neposredno povezana z zgodovino pi-
sane besede ter potrebo po tem, da se znanje, ki se ga usvoji, prenaša
na poznejše rodove. Izobraževanje se je razvijalo v različnih civiliza-
cijah. Zgodovina izobraževanja je zgodovina prizadevanj človeka, da
ohranja in razširja vrednote, ki jih je pridobila družba tistega časa.
To je najdragocenejši del zgodovine civilizacije.
Moore (1903, 350–351) ugotavlja, da velik del gradiva zgodovine
izobraževanja pripada zgodovini filozofije stare Grčije in srednjega
veka. Drugi del je povezan z zgodovino politike in prava v ob-
dobju Aleksandra Velikega in rimskega izobraževanja. Naslednji vi-
dik predstavlja zgodovina krščanske cerkve – predvsem njeno izo-
braževanje v srednjem veku, ki ga še vedno težko ločimo od splošne
zgodovine svojega časa in kraja, kot je izobraževanje judovskih in
muslimanskih ljudstev, ali renesanse. Z zgodovino izobraževanja je
povezan tudi nastanek izobraževalnih ustanov, začenši s staro Gr-
čijo.
Baal (1964, 1) meni, da je v vsaki kulturi izobraževanje oblika pre-
nosa kulture iz ene generacije v drugo. Tako se je izobraževanje v
zahodni civilizaciji razvilo v eno izmed glavnih skrbi družbe, z njim
se ukvarja ogromno število poklicnih strokovnjakov, katerih glavna
in edina naloga je izobraževati generacije otrok in mladostnikov. Ta
vrsta izobraževanja je bila institucionalizirana predvsem v šolah. Če-
prav tovrstno izobraževanje nikakor ni omejeno samo na zahodno
kulturo in se uporablja tudi v številnih drugih civilizacijah, je zaho-
dni način izobraževanja edinstven pri tem, da združuje dolgo traja-
nje in široko razširjenost kurikula na eni strani in svojo univerzalno
ter obvezno uporabo za vse člane mlajše generacije na drugi. Danes
je ta sistem izobraževanja univerzalen po vsem svetu.
37
