Page 44 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
4 Nevladne organizacije in vseživljenjsko izobraževanje
nutku ko določimo cilje, učna sredstva, vire ter strukturiramo čas,
govorimo o izobraževanju. Tako Andragoški center Slovenije (2014,
58) opredeljuje izobraževanje kot šolanje oz. izobraževanje ljudi, ki
najpogosteje poteka v izobraževalnih ustanovah; proces, ki ljudem
omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti, pridobivanje
navad in usposobljenosti za delovanje; stopenjski proces, v katerem
posameznik z učenjem pridobiva znanje in spretnosti ter širi svoje
razumevanje in kompetence.
Pugelj (2010a, 5) se strinja, da prinaša današnji čas nove izzive tudi
na področju učenja, razvijanja znanja in kompetenc. Posameznika
postavlja v središče in ga obkroža z različnimi okolji, v katerih lahko
pridobi to ali ono védenje, razvije zavedanje in spretnosti ter raz-
vija lastni vrednostni sistem. Društva, zasebni zavodi in ustanove
(nevladne organizacije) vsekakor predstavljajo pomembno okolje za
osebno rast posameznikov in razvoj družbe v celoti.
Nadaljujmo, da Pugelj (2010b, 37) govori o pomembnosti zaveda-
nja, da so kompetence tudi prenosljive, saj tiste, ki smo jih pridobili
v nevladni organizaciji, lahko uporabimo tudi na delovnem mestu ali
v drugih življenjskih okoliščinah. In ne nazadnje, kompetence so di-
namične, kar pomeni, da jih nenehno izgrajujemo in tudi izgubljamo
(primer je opustitev rabe tujega jezika). Zadnje čase se večkrat sre-
čujemo s pojmom kompetentni (tudi kvalifikacijski) okviri.²
Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2007, 27) opozarja na krepitev nevladnega sektorja kot
partnerja državi pri razvoju strategije. Pomembno je okrepiti nevla-
dni in neprofitni sektor ter ustvariti in razviti partnerske odnose
na tem področju. To je za državo zelo pomembna, celo ena izmed
prednostnih nalog. Takšno partnerstvo ustvarja državi boljša izho-
² Kompetentni okviri predstavljajo ogrodje za izgradnjo širše kompetentnosti oz.
usposobljenosti. So tudi most za prepletanje različnih okvirov. Lahko so osebni (v
smislu doseganja lastnega zadovoljstva) ali poklicni na področju dela oz. zaposli-
tve. Lahko so veliko širši, kot na primer evropski kvalifikacijski okvir (eqf), ki za-
gotavlja »sporazumevanje« znanja, pridobljenega v različnih sistemih in državah.
Najširšega predstavlja okvir osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje,
ki vključuje tako osebno zadovoljstvo in zaposljivost kakor socialno vključenost in
aktivno državljanstvo (Pugelj 2010b, 37).
42
nutku ko določimo cilje, učna sredstva, vire ter strukturiramo čas,
govorimo o izobraževanju. Tako Andragoški center Slovenije (2014,
58) opredeljuje izobraževanje kot šolanje oz. izobraževanje ljudi, ki
najpogosteje poteka v izobraževalnih ustanovah; proces, ki ljudem
omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti, pridobivanje
navad in usposobljenosti za delovanje; stopenjski proces, v katerem
posameznik z učenjem pridobiva znanje in spretnosti ter širi svoje
razumevanje in kompetence.
Pugelj (2010a, 5) se strinja, da prinaša današnji čas nove izzive tudi
na področju učenja, razvijanja znanja in kompetenc. Posameznika
postavlja v središče in ga obkroža z različnimi okolji, v katerih lahko
pridobi to ali ono védenje, razvije zavedanje in spretnosti ter raz-
vija lastni vrednostni sistem. Društva, zasebni zavodi in ustanove
(nevladne organizacije) vsekakor predstavljajo pomembno okolje za
osebno rast posameznikov in razvoj družbe v celoti.
Nadaljujmo, da Pugelj (2010b, 37) govori o pomembnosti zaveda-
nja, da so kompetence tudi prenosljive, saj tiste, ki smo jih pridobili
v nevladni organizaciji, lahko uporabimo tudi na delovnem mestu ali
v drugih življenjskih okoliščinah. In ne nazadnje, kompetence so di-
namične, kar pomeni, da jih nenehno izgrajujemo in tudi izgubljamo
(primer je opustitev rabe tujega jezika). Zadnje čase se večkrat sre-
čujemo s pojmom kompetentni (tudi kvalifikacijski) okviri.²
Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2007, 27) opozarja na krepitev nevladnega sektorja kot
partnerja državi pri razvoju strategije. Pomembno je okrepiti nevla-
dni in neprofitni sektor ter ustvariti in razviti partnerske odnose
na tem področju. To je za državo zelo pomembna, celo ena izmed
prednostnih nalog. Takšno partnerstvo ustvarja državi boljša izho-
² Kompetentni okviri predstavljajo ogrodje za izgradnjo širše kompetentnosti oz.
usposobljenosti. So tudi most za prepletanje različnih okvirov. Lahko so osebni (v
smislu doseganja lastnega zadovoljstva) ali poklicni na področju dela oz. zaposli-
tve. Lahko so veliko širši, kot na primer evropski kvalifikacijski okvir (eqf), ki za-
gotavlja »sporazumevanje« znanja, pridobljenega v različnih sistemih in državah.
Najširšega predstavlja okvir osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje,
ki vključuje tako osebno zadovoljstvo in zaposljivost kakor socialno vključenost in
aktivno državljanstvo (Pugelj 2010b, 37).
42
