Page 46 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
4 Nevladne organizacije in vseživljenjsko izobraževanje
je tudi vzrok, da smo te organizacije izbrali za predmet našega pre-
učevanja. Pa tudi zato, ker so od vseh izobraževalnih institucij tiste,
ki se lahko zaradi svoje prilagodljivosti najbolj uspešno prilagajajo
potrebam v okoljih, kjer delujejo.
Nevladne organizacije so nepogrešljiv partner državi ter gospo-
darstvu in predstavljajo pomembno dopolnitev javnemu sektorju na
področju izobraževanja in usposabljanja. Prav tako kot javni sektor
nevladne organizacije (Pugelj 2010a, 5–6):
• znanje ustvarjajo – skozi delovanje pridobivajo znanja, spretno-
sti, razvijajo odnos do učenja, znanje tudi uporabljajo v kon-
kretnih situacijah ter se razvijajo v duhu razvoja vseživljenjske
kompetentnosti,
• znanje povezujejo – oblikujejo mreže, baze znanja, ki nastaja v
nvo, razvijajo partnerstva z drugimi izobraževalnimi subjekti,
krepijo civilni dialog z državo ter ustvarjajo socialni kapitala
družbe,
• znanje delijo – da je dostopno vsem socialnim skupinam, delu-
jejo na različnih ravneh, razvijajo lastne interese in delujejo v
javnem interesu.
Nevladne organizacije, ki nastopajo skozi formalno izobraževanje
kot pooblaščene organizacije (v imenu javnega sektorja), na pod-
ročju neformalnega izobraževanja prevladujejo.
4.2 Nevladne organizacije in neformalno izobraževanje
Muršak (2012, 66) opredeljuje neformalno izobraževanje kot izo-
braževanje, ki je z vidika učenca načrtno. Rezultati neformalnega
izobraževanja se lahko ovrednotijo in vodijo v potrjevanje (certifi-
kacijo). Neformalno izobraževanje včasih označujemo tudi kot pol-
strukturirano učenje. Za razliko od formalnega izobraževanja ne
vodi do javnoveljavne (formalne) izobrazbe. Lahko je tudi izobraže-
vanje, kjer vlogi učitelja in učenca nista jasno razmejeni oz. kjer se
učenec uči sam. Neformalno izobraževanje ni nujno institucionali-
zirano, predvsem pa za razliko od formalnega izobraževanja ne daje
spričevala ali diplome.
Pugelj (2010a, 5) se strinja, da je danes znanje pomembna dobrina.
44
je tudi vzrok, da smo te organizacije izbrali za predmet našega pre-
učevanja. Pa tudi zato, ker so od vseh izobraževalnih institucij tiste,
ki se lahko zaradi svoje prilagodljivosti najbolj uspešno prilagajajo
potrebam v okoljih, kjer delujejo.
Nevladne organizacije so nepogrešljiv partner državi ter gospo-
darstvu in predstavljajo pomembno dopolnitev javnemu sektorju na
področju izobraževanja in usposabljanja. Prav tako kot javni sektor
nevladne organizacije (Pugelj 2010a, 5–6):
• znanje ustvarjajo – skozi delovanje pridobivajo znanja, spretno-
sti, razvijajo odnos do učenja, znanje tudi uporabljajo v kon-
kretnih situacijah ter se razvijajo v duhu razvoja vseživljenjske
kompetentnosti,
• znanje povezujejo – oblikujejo mreže, baze znanja, ki nastaja v
nvo, razvijajo partnerstva z drugimi izobraževalnimi subjekti,
krepijo civilni dialog z državo ter ustvarjajo socialni kapitala
družbe,
• znanje delijo – da je dostopno vsem socialnim skupinam, delu-
jejo na različnih ravneh, razvijajo lastne interese in delujejo v
javnem interesu.
Nevladne organizacije, ki nastopajo skozi formalno izobraževanje
kot pooblaščene organizacije (v imenu javnega sektorja), na pod-
ročju neformalnega izobraževanja prevladujejo.
4.2 Nevladne organizacije in neformalno izobraževanje
Muršak (2012, 66) opredeljuje neformalno izobraževanje kot izo-
braževanje, ki je z vidika učenca načrtno. Rezultati neformalnega
izobraževanja se lahko ovrednotijo in vodijo v potrjevanje (certifi-
kacijo). Neformalno izobraževanje včasih označujemo tudi kot pol-
strukturirano učenje. Za razliko od formalnega izobraževanja ne
vodi do javnoveljavne (formalne) izobrazbe. Lahko je tudi izobraže-
vanje, kjer vlogi učitelja in učenca nista jasno razmejeni oz. kjer se
učenec uči sam. Neformalno izobraževanje ni nujno institucionali-
zirano, predvsem pa za razliko od formalnega izobraževanja ne daje
spričevala ali diplome.
Pugelj (2010a, 5) se strinja, da je danes znanje pomembna dobrina.
44
