Page 49 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
5 Deležniki in interesi v
nevladnih organizacijah
Ko govorimo o interesih v nevladnih organizacijah, moramo najprej
pogledati, kako se je to področje razvijalo skozi organizacijske te-
orije. Morgan (1997) opredeljuje dva temeljna pogleda v teoriji or-
ganizacije kot prispodobi organizacije – kot stroja in kot organizma.
Prispodobo organizacije kot stroja, neodvisnega od interakcij okolja,
poosebljajo predvsem Taylor (1911), Weber (2009) in Fayol (1949).
S tem področjem pa so se ukvarjali tudi mnogi drugi avtorji (Go-
uldner 1959; Etzioni 1960; Thompson 1967; Georgiou 1973). Prispo-
dobo organizacije kot živega organizma so zagovarjali predvsem av-
torji, ki so poudarjali pomen različnih interesov za delovanje or-
ganizacije (Roethlisberger in Dickson 1939; Selznick 1948; Trist in
Bamforth 1951; McGregor 1960; Woodward 1965; Lawrence in Lor-
sch 1967; Child 1972). Njihove raziskave so bile podlaga za nastanek
t. i. kontingenčne oz. situacijske teorije, ki je del vedenjske teorije
in govori o tem, da ni najboljšega načina organiziranja, vodenja ali
odločanja in da je ta odvisen od notranjih in zunanjih dejavnikov
organizacije (Fiedler 1958; 1967; Burns in Stalker 1961; Lawrence in
Lorsch 1967; Thompson 1967; Scott 1981). Leta 1984 je delo Edwarda
R. Freemana Strategic Management: A Stakeholder Approach postavilo
novo poglavje v preučevanju organizacije in managementa, in sicer
t. i. interesno teorijo.
Interesno teorijo lahko povzamemo z naslednjimi definicijami
(Rusjan Figelj in Biloslavo 2008, 191): organizacija je odprt hierar-
hični urejen družbeni sistem, ki ga ljudje oblikujejo zaradi lažjega
uresničevanja lastnih interesov. Člani organizacije lastne interese
dosegajo posredno z doseganjem trajnejših ciljev organizacije, or-
ganizacija pa jim v zameno zagotavlja nižje stroške iskanja, koor-
dinacije in negotovosti, kot bi jih imeli, če bi na trgu nastopali kot
47
nevladnih organizacijah
Ko govorimo o interesih v nevladnih organizacijah, moramo najprej
pogledati, kako se je to področje razvijalo skozi organizacijske te-
orije. Morgan (1997) opredeljuje dva temeljna pogleda v teoriji or-
ganizacije kot prispodobi organizacije – kot stroja in kot organizma.
Prispodobo organizacije kot stroja, neodvisnega od interakcij okolja,
poosebljajo predvsem Taylor (1911), Weber (2009) in Fayol (1949).
S tem področjem pa so se ukvarjali tudi mnogi drugi avtorji (Go-
uldner 1959; Etzioni 1960; Thompson 1967; Georgiou 1973). Prispo-
dobo organizacije kot živega organizma so zagovarjali predvsem av-
torji, ki so poudarjali pomen različnih interesov za delovanje or-
ganizacije (Roethlisberger in Dickson 1939; Selznick 1948; Trist in
Bamforth 1951; McGregor 1960; Woodward 1965; Lawrence in Lor-
sch 1967; Child 1972). Njihove raziskave so bile podlaga za nastanek
t. i. kontingenčne oz. situacijske teorije, ki je del vedenjske teorije
in govori o tem, da ni najboljšega načina organiziranja, vodenja ali
odločanja in da je ta odvisen od notranjih in zunanjih dejavnikov
organizacije (Fiedler 1958; 1967; Burns in Stalker 1961; Lawrence in
Lorsch 1967; Thompson 1967; Scott 1981). Leta 1984 je delo Edwarda
R. Freemana Strategic Management: A Stakeholder Approach postavilo
novo poglavje v preučevanju organizacije in managementa, in sicer
t. i. interesno teorijo.
Interesno teorijo lahko povzamemo z naslednjimi definicijami
(Rusjan Figelj in Biloslavo 2008, 191): organizacija je odprt hierar-
hični urejen družbeni sistem, ki ga ljudje oblikujejo zaradi lažjega
uresničevanja lastnih interesov. Člani organizacije lastne interese
dosegajo posredno z doseganjem trajnejših ciljev organizacije, or-
ganizacija pa jim v zameno zagotavlja nižje stroške iskanja, koor-
dinacije in negotovosti, kot bi jih imeli, če bi na trgu nastopali kot
47
