Page 45 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Nevladne organizacije in formalno izobraževanje 4.1
dišča v pogajanjih za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, še
posebno, ko gre za prednostne naloge nacionalne politike. Nevla-
dni sektor omogoča vključitev več partnerjev v strategijo in njene
programe. To navadno zagotavlja inovativnost in nenehno tekmo-
valnost.
Evropska komisija (European Commission 2010) navaja, da je
glede na številne nacionalne in nadnacionalne strateške in razvojne
usmeritve premostitev težav, pa tudi bodoča kakovost življenja, od-
visna od zmožnosti inoviranja v izdelkih, storitvah, poslovanju ter
družbenih procesih in modelih. Nevladne organizacije imajo tako
zaradi vpetosti v potrebe družbe mnogokrat možnost inoviranja
tako skozi formalne kot neformalne procese izobraževanja.
4.1 Nevladne organizacije in formalno izobraževanje
Svetina (2013, 19) omenja, da tradicionalno pojmovano formalno iz-
obraževanje (šolanje) vsebuje kot pomembno prvino svoje učinkovi-
tosti omejevanje življenjskega delovanja učenca na izobraževanje in
učenje. Usmerjenost v takšno storilnost vsebuje tudi negativne raz-
sežnosti, kot so: omejevanje svobode pri izbiri dejavnosti in ustvar-
janje negativnega odnosa do izobraževanja ter učenja.
Andragoški center Slovenije (2014, 58) za formalno izobraževanje
označuje procese učenja, ki vodijo k pridobitvi formalne izobrazbe,
javno veljavne izobrazbe – to pomeni, da se spremeni posameznikov
izobrazbeni ali kvalifikacijski status. Formalno izobraževanje daje
javno veljavno diplomo, spričevalo ali certifikat.
Ker se vlade vse bolj obračajo k neprofitnim organizacijam po po-
moč pri izvajanju politik in krepitve zmogljivosti države (Osborne in
Gaebler 1993; Milward 1996; Keast et al. 2004), se večata tudi pomen
in vloga neprofitnih organizacij (Potter in Crawford 2008).
Dandanes, ko zaradi svetovne recesije države prenašajo del svojih
javnih funkcij na zunanje izvajalce, nevladne organizacije tako pre-
vzemajo del teh pooblastil. Slovenija na področju izobraževanja še
vedno »nadzira« večino storitev javnih izobraževanj, zato menimo,
da bo država tudi na tem področju »liberalizirala« te storitve. Sloven-
ske nevladne organizacije na področju neformalnega izobraževanja
tako lahko v prihodnje prevzamejo velik delež teh izobraževanj. To
43
dišča v pogajanjih za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, še
posebno, ko gre za prednostne naloge nacionalne politike. Nevla-
dni sektor omogoča vključitev več partnerjev v strategijo in njene
programe. To navadno zagotavlja inovativnost in nenehno tekmo-
valnost.
Evropska komisija (European Commission 2010) navaja, da je
glede na številne nacionalne in nadnacionalne strateške in razvojne
usmeritve premostitev težav, pa tudi bodoča kakovost življenja, od-
visna od zmožnosti inoviranja v izdelkih, storitvah, poslovanju ter
družbenih procesih in modelih. Nevladne organizacije imajo tako
zaradi vpetosti v potrebe družbe mnogokrat možnost inoviranja
tako skozi formalne kot neformalne procese izobraževanja.
4.1 Nevladne organizacije in formalno izobraževanje
Svetina (2013, 19) omenja, da tradicionalno pojmovano formalno iz-
obraževanje (šolanje) vsebuje kot pomembno prvino svoje učinkovi-
tosti omejevanje življenjskega delovanja učenca na izobraževanje in
učenje. Usmerjenost v takšno storilnost vsebuje tudi negativne raz-
sežnosti, kot so: omejevanje svobode pri izbiri dejavnosti in ustvar-
janje negativnega odnosa do izobraževanja ter učenja.
Andragoški center Slovenije (2014, 58) za formalno izobraževanje
označuje procese učenja, ki vodijo k pridobitvi formalne izobrazbe,
javno veljavne izobrazbe – to pomeni, da se spremeni posameznikov
izobrazbeni ali kvalifikacijski status. Formalno izobraževanje daje
javno veljavno diplomo, spričevalo ali certifikat.
Ker se vlade vse bolj obračajo k neprofitnim organizacijam po po-
moč pri izvajanju politik in krepitve zmogljivosti države (Osborne in
Gaebler 1993; Milward 1996; Keast et al. 2004), se večata tudi pomen
in vloga neprofitnih organizacij (Potter in Crawford 2008).
Dandanes, ko zaradi svetovne recesije države prenašajo del svojih
javnih funkcij na zunanje izvajalce, nevladne organizacije tako pre-
vzemajo del teh pooblastil. Slovenija na področju izobraževanja še
vedno »nadzira« večino storitev javnih izobraževanj, zato menimo,
da bo država tudi na tem področju »liberalizirala« te storitve. Sloven-
ske nevladne organizacije na področju neformalnega izobraževanja
tako lahko v prihodnje prevzamejo velik delež teh izobraževanj. To
43
