Page 50 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
5 Deležniki in interesi v nevladnih organizacijah
posamezniki. Med organizacijo in njenimi člani se torej vzpostavi
menjalno razmerje, in kakovost tega razmerja vpliva na uspešnost
doseganja ciljev organizacije.
V tem pogledu lahko rečemo, da je za organizacijo značilen dvojni
vidik. Tavčar (2009, 90) opredeljuje organizacijo kot instrument
za doseganje zastavljenih ciljev posameznikov in organizacijo kot
skupnost interesov, za katerega je značilna kompleksnost in kjer
uspešnost organizacije predstavlja skladnost delovanja z namenom
ustanovitve, ob upoštevanju interesov zunanjih in notranjih dele-
žnikov.
Tudi Oster (1995, 214) meni, da interesna teorija v osnovi izhaja iz
različnih interesov deležnikov v gospodarskih subjektih, ki so pro-
fitne organizacije. V poslovnem svetu lastniki oz. delničarji prene-
sejo pristojnosti za nadzor nadzornemu svetu. Ta je nato odgovoren
zagotavljati, da upravljanje deluje v skladu z njihovimi pričakovanji
in interesi. V neprofitnih organizacijah, nasprotno, to stanje ni do-
ločeno. Tako ni jasno, kdo v tem smislu deluje kot lastnik. Člani oz.
ustanovitelji niso lastniki v smislu delničarjev. In medtem ko različni
deležniki poskušajo prevzeti vodilni položaj, to ne vpliva na njihove
lastninske pravice.
Tudi Speckbacher (2003, 268) pravi, da je značilnost profitne or-
ganizacije ta, da ima jasno opredeljen deležnik, to je interes lastni-
kov organizacije, ki želijo voditi politiko organizacije. Po drugi strani
neprofitne organizacije služijo številnim deležnikom, katerih cilji in
potrebe so lahko zelo heterogene. Tudi Wadongo in Abdel-Kader
(2014, 683) trdita, da imajo na drugi strani neprofitne oz. nevladne
organizacije heterogene deležnike s skupnimi vrednotami, vendar z
nasprotujočimi si interesi in posrednimi zahtevami. Čeprav so raz-
lični deležniki motivirani za sodelovanje, imajo včasih drugačne vre-
dnote in prioritete, zato je upravljanje različnih interesov deležnikov
izziv za neprofitne organizacije.
Področje, ki obravnava interese deležnikov oz. njihove odgovor-
nosti (angl. accountability), je za monografijo ključnega pomena. To
odgovornost bomo opredelili kot odzivnost na različna pričakova-
nja deležnikov, ki jo izvaja management v nevladnih organizacijah
(Kearns 1996; Romzek in Dubnick 1987).
48
posamezniki. Med organizacijo in njenimi člani se torej vzpostavi
menjalno razmerje, in kakovost tega razmerja vpliva na uspešnost
doseganja ciljev organizacije.
V tem pogledu lahko rečemo, da je za organizacijo značilen dvojni
vidik. Tavčar (2009, 90) opredeljuje organizacijo kot instrument
za doseganje zastavljenih ciljev posameznikov in organizacijo kot
skupnost interesov, za katerega je značilna kompleksnost in kjer
uspešnost organizacije predstavlja skladnost delovanja z namenom
ustanovitve, ob upoštevanju interesov zunanjih in notranjih dele-
žnikov.
Tudi Oster (1995, 214) meni, da interesna teorija v osnovi izhaja iz
različnih interesov deležnikov v gospodarskih subjektih, ki so pro-
fitne organizacije. V poslovnem svetu lastniki oz. delničarji prene-
sejo pristojnosti za nadzor nadzornemu svetu. Ta je nato odgovoren
zagotavljati, da upravljanje deluje v skladu z njihovimi pričakovanji
in interesi. V neprofitnih organizacijah, nasprotno, to stanje ni do-
ločeno. Tako ni jasno, kdo v tem smislu deluje kot lastnik. Člani oz.
ustanovitelji niso lastniki v smislu delničarjev. In medtem ko različni
deležniki poskušajo prevzeti vodilni položaj, to ne vpliva na njihove
lastninske pravice.
Tudi Speckbacher (2003, 268) pravi, da je značilnost profitne or-
ganizacije ta, da ima jasno opredeljen deležnik, to je interes lastni-
kov organizacije, ki želijo voditi politiko organizacije. Po drugi strani
neprofitne organizacije služijo številnim deležnikom, katerih cilji in
potrebe so lahko zelo heterogene. Tudi Wadongo in Abdel-Kader
(2014, 683) trdita, da imajo na drugi strani neprofitne oz. nevladne
organizacije heterogene deležnike s skupnimi vrednotami, vendar z
nasprotujočimi si interesi in posrednimi zahtevami. Čeprav so raz-
lični deležniki motivirani za sodelovanje, imajo včasih drugačne vre-
dnote in prioritete, zato je upravljanje različnih interesov deležnikov
izziv za neprofitne organizacije.
Področje, ki obravnava interese deležnikov oz. njihove odgovor-
nosti (angl. accountability), je za monografijo ključnega pomena. To
odgovornost bomo opredelili kot odzivnost na različna pričakova-
nja deležnikov, ki jo izvaja management v nevladnih organizacijah
(Kearns 1996; Romzek in Dubnick 1987).
48
