Page 51 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Pomen interesov v nevladni organizaciji 5.1
Nevladne organizacije so odgovorne številnim deležnikom, in si-
cer jim morajo biti odgovorne na različne načine:
• Odgovornost nevladne organizacije za rezultate v skladu z nji-
hovim poslanstvom in razvojem programov, pravna in fiskalna
odgovornost v zvezi z zakoni in drugimi predpisi in javna odgo-
vornost do javnosti kot tudi reprezentativnim organizacijam in
nadzornim agencijam (Anheier 2014, 237).
• Leat (1988, 78) razlikuje med tremi analitičnimi vrstami odgo-
vornosti: obrazložitveno, odzivno in odgovornost s sankcijami.
• Odgovornost vodstva, notranja odgovornost in odobritvena
odgovornost (Kumar 1996, 243).
Interesno teorijo lahko preslikamo tudi na področje nevladnih or-
ganizacij, kjer so interesi deležnikov še posebno pomembni. Interesi
deležnikov v nevladnih organizacijah so ključni pri razumevanju de-
lovanja nevladnih organizacij, saj so zelo prepleteni med seboj. Da
bi razumeli pomen teh interesov, jih še posebej obravnavamo v na-
slednjih poglavjih.
5.1 Pomen interesov v nevladni organizaciji
Krashinsky (1997, 149) govori o tem, da na splošno literatura iden-
tificira nasprotja med različnimi deležniki nevladnih organizacij in
izpostavlja dve zelo različni smeri. Prva je naklonjena neprofitnemu
sektorju, saj pravi, da neprofitne organizacije učinkoviteje rešujejo
ta nasprotja kot druge vrste institucij. Ta zagovarja pozitivno teo-
rijo neprofitnega sektorja, ki pojasnjuje, da se te organizacije hitreje
razvijajo, ko vlada zaupanje v njihovo delovanje, kar prinese učin-
kovitejše zagotavljanje določenega blaga ali storitev v primerjavi z
drugimi institucijami. Druga smer je bolj kritična do neprofitnega
sektorja. To pomeni, da ko v neprofitnih institucijah nastajajo dolo-
čena navzkrižja interesov, ti zahtevajo rešitev, vključno s posegom
javne institucije v to nesoglasje. Seveda se ta pristop interesne te-
orije v neprofitnem sektorju osredotoča na navzkrižje interesov in
zanemarja nekatere druge poglede.
Mumby (1988) in Putnam (1994) ugotavljata, da je vsak deležnik
odgovoren za razvoj neprofitne organizacije; po drugi strani vemo,
49
Nevladne organizacije so odgovorne številnim deležnikom, in si-
cer jim morajo biti odgovorne na različne načine:
• Odgovornost nevladne organizacije za rezultate v skladu z nji-
hovim poslanstvom in razvojem programov, pravna in fiskalna
odgovornost v zvezi z zakoni in drugimi predpisi in javna odgo-
vornost do javnosti kot tudi reprezentativnim organizacijam in
nadzornim agencijam (Anheier 2014, 237).
• Leat (1988, 78) razlikuje med tremi analitičnimi vrstami odgo-
vornosti: obrazložitveno, odzivno in odgovornost s sankcijami.
• Odgovornost vodstva, notranja odgovornost in odobritvena
odgovornost (Kumar 1996, 243).
Interesno teorijo lahko preslikamo tudi na področje nevladnih or-
ganizacij, kjer so interesi deležnikov še posebno pomembni. Interesi
deležnikov v nevladnih organizacijah so ključni pri razumevanju de-
lovanja nevladnih organizacij, saj so zelo prepleteni med seboj. Da
bi razumeli pomen teh interesov, jih še posebej obravnavamo v na-
slednjih poglavjih.
5.1 Pomen interesov v nevladni organizaciji
Krashinsky (1997, 149) govori o tem, da na splošno literatura iden-
tificira nasprotja med različnimi deležniki nevladnih organizacij in
izpostavlja dve zelo različni smeri. Prva je naklonjena neprofitnemu
sektorju, saj pravi, da neprofitne organizacije učinkoviteje rešujejo
ta nasprotja kot druge vrste institucij. Ta zagovarja pozitivno teo-
rijo neprofitnega sektorja, ki pojasnjuje, da se te organizacije hitreje
razvijajo, ko vlada zaupanje v njihovo delovanje, kar prinese učin-
kovitejše zagotavljanje določenega blaga ali storitev v primerjavi z
drugimi institucijami. Druga smer je bolj kritična do neprofitnega
sektorja. To pomeni, da ko v neprofitnih institucijah nastajajo dolo-
čena navzkrižja interesov, ti zahtevajo rešitev, vključno s posegom
javne institucije v to nesoglasje. Seveda se ta pristop interesne te-
orije v neprofitnem sektorju osredotoča na navzkrižje interesov in
zanemarja nekatere druge poglede.
Mumby (1988) in Putnam (1994) ugotavljata, da je vsak deležnik
odgovoren za razvoj neprofitne organizacije; po drugi strani vemo,
49
