Page 18 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
lovnih mest zaradi delovnointenzivne narave turizma, visokega multipli-
kativnega učinka in vpliva na plačilno bilanco.
Funkcija turističnega povpraševanja, ki odraža odnos med turističnim
povpraševanjem in njegovimi dejavniki (cena in drugi), je v študijah obi-
čajno predmet opazovanja v času; le malo študij se pri preučevanju turistič-
nega povpraševanja usmerja v presečno opazovanje podatkov (angl. cross-
-section data), kot ugotavlja tudi Lim (2006, 50). Medtem ko je prednost
trendov časovnih serij v ugotavljanju sprememb v času in napovedovanju
prihodnjega gibanja turističnega povpraševanja za določeno državo, regijo
oz. destinacijo, presečno opazovanje omogoča opazovanje, razumevanje in
primerjave turističnega povpraševanja in njegovih dejavnikov med različ-
nimi destinacijami, gospodinjstvi, podjetji v istem času.
18 Elastičnost turističnega povpraševanja
Odziv povpraševanja na spremembe dejavnikov turističnega povpraševanja
ceteris paribus merimo z elastičnostjo turističnega povpraševanja. Poznava-
nje elastičnosti turističnega povpraševanja je pomembno za načrtovanje tu-
rističnega razvoja in sprejemanje določenih ukrepov na področju turistič-
ne politike. Elastičnost turističnega povpraševanja se torej lahko analizira
ob upoštevanju različnih dejavnikov povpraševanja. V literaturi največkrat
srečamo preučevanje direktne cenovne elastičnosti, križne cenovne elastič-
nosti in dohodkovne elastičnosti. Planina in Mihalič (2002) omenjata tudi
pomen elastičnosti turističnega povpraševanja glede na prosti čas, Dwyer
et al. (2010) pa marketinško elastičnost turističnega povpraševanja, ki meri
odzivnost prodaje glede na spremembe potrošnje za marketing.
Elastičnost turističnega povpraševanja glede na spremembo izbranega
dejavnika (E) se izračuna na naslednji način:
Direktno cenovno, križno in dohodkovno elastičnost turističnega
povpraševanja sta nazorno prikazala Nemec Rudež in Bojnec (2007).
Direktna cenovna elastičnost turističnega povpraševanja
Spremembo količine turističnega povpraševanja po določenem turistič-
nem proizvodu zaradi spremembe cene tega turističnega proizvoda cete-
ris paribus merimo z direktno cenovno elastičnostjo turističnega povpraše-
vanja. Koeficient direktne cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja
(EP) je v ekonomski literaturi opredeljen sledeče:
lovnih mest zaradi delovnointenzivne narave turizma, visokega multipli-
kativnega učinka in vpliva na plačilno bilanco.
Funkcija turističnega povpraševanja, ki odraža odnos med turističnim
povpraševanjem in njegovimi dejavniki (cena in drugi), je v študijah obi-
čajno predmet opazovanja v času; le malo študij se pri preučevanju turistič-
nega povpraševanja usmerja v presečno opazovanje podatkov (angl. cross-
-section data), kot ugotavlja tudi Lim (2006, 50). Medtem ko je prednost
trendov časovnih serij v ugotavljanju sprememb v času in napovedovanju
prihodnjega gibanja turističnega povpraševanja za določeno državo, regijo
oz. destinacijo, presečno opazovanje omogoča opazovanje, razumevanje in
primerjave turističnega povpraševanja in njegovih dejavnikov med različ-
nimi destinacijami, gospodinjstvi, podjetji v istem času.
18 Elastičnost turističnega povpraševanja
Odziv povpraševanja na spremembe dejavnikov turističnega povpraševanja
ceteris paribus merimo z elastičnostjo turističnega povpraševanja. Poznava-
nje elastičnosti turističnega povpraševanja je pomembno za načrtovanje tu-
rističnega razvoja in sprejemanje določenih ukrepov na področju turistič-
ne politike. Elastičnost turističnega povpraševanja se torej lahko analizira
ob upoštevanju različnih dejavnikov povpraševanja. V literaturi največkrat
srečamo preučevanje direktne cenovne elastičnosti, križne cenovne elastič-
nosti in dohodkovne elastičnosti. Planina in Mihalič (2002) omenjata tudi
pomen elastičnosti turističnega povpraševanja glede na prosti čas, Dwyer
et al. (2010) pa marketinško elastičnost turističnega povpraševanja, ki meri
odzivnost prodaje glede na spremembe potrošnje za marketing.
Elastičnost turističnega povpraševanja glede na spremembo izbranega
dejavnika (E) se izračuna na naslednji način:
Direktno cenovno, križno in dohodkovno elastičnost turističnega
povpraševanja sta nazorno prikazala Nemec Rudež in Bojnec (2007).
Direktna cenovna elastičnost turističnega povpraševanja
Spremembo količine turističnega povpraševanja po določenem turistič-
nem proizvodu zaradi spremembe cene tega turističnega proizvoda cete-
ris paribus merimo z direktno cenovno elastičnostjo turističnega povpraše-
vanja. Koeficient direktne cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja
(EP) je v ekonomski literaturi opredeljen sledeče:
