Page 35 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Preučevanje turističnega povpraševanja 35
Kvalitativne metode napovedovanja turističnega povpraševanja
Kvalitativne metode so običajno zasnovane na osnovi mnenj, presoj, izku-
šenj ljudi, navadno strokovnjakov s področja (Frechtling 2011, 210). Še leta
1995 sta Witt in Witt (1995, 460) ugotavljala, da je na področju turizma
zelo majhno število študij, ki uporabljajo kvalitativne metode. Podobno
ugotavljata kasneje Song in Li (2008, 204), tj. da le dve izmed 121 preučeva-
nih študij, objavljenih med letoma 2000 in 2007, uporabljata kvalitativne
metode pri napovedovanju turističnega povpraševanja. Dwyer et al. (2010,
93) pa kasneje že ugotavljajo, da se povečuje uporaba kvalitativnih študij na
področju napovedovanja v turizmu, še posebno kot dopolnjevanje kvanti-
tativnih napovedi.
Frechtling (2011, 211–2) ugotavlja, da se kvalitativne metode običajno
uporabljajo, kadar:
- nimamo preteklih podatkov,
- so razpoložljive časovne vrste nezanesljive ali neveljavne,
- se makro okolje hitro spreminja ali so pričakovane večje spremem-
be (družbene ali naravne),
- želimo dolgoročno napoved, saj kvantitativne metode omogoča-
jo napovedi za 3–5-letno obdobje zaradi mnogih dejavnikov, ki na
napovedovanje povpraševanja v turizmu vplivajo dolgoročno.
Med kvalitativne metode, ki se uporabljajo za napovedovanje turistič-
nega povpraševanja, Frechtling (2001, 210–34) uvršča:
- ocenjevanje s presojo managerjev (angl. jury of executive opinion),
ki je najpogosteje uporabljen pristop napovedovanja in v svoji na-
jenostavnejši izvedbi poteka v obliki srečanja strokovnjakov (ma-
nagerjev podjetij in vladnih uradnikov, zunanjih strokovnjakov),
ki skušajo doseči sporazum o ključnih spremenljivkah v priho-
dnosti,
- subjektivno verjetnostno ocenjevanje (angl. subjective probability
assessment), kjer so člani skupine naprošeni, da predlagajo verje-
tnostno distribucijo napovedane spremenljivke, kar je enostavne-
je kot specificirati prihodnjo vrednost; skupino lahko predstavlja-
jo strokovnjaki z zadevnega področja,
- metodo delfi (angl. delphi): to je pristop, pri katerem skupina
strokovnjakov interaktivno napove spremenljivke povpraševanja v
dveh ali več korakih oz. krogih; le-ti se ponavljajo, dokler ne dose-
žemo določeno stopnjo strinjanja,
- raziskavo o nameri potrošnikov (angl. the consumer intentions
survey), ki se za razliko od predhodnih treh metod usmerja na po-
Kvalitativne metode napovedovanja turističnega povpraševanja
Kvalitativne metode so običajno zasnovane na osnovi mnenj, presoj, izku-
šenj ljudi, navadno strokovnjakov s področja (Frechtling 2011, 210). Še leta
1995 sta Witt in Witt (1995, 460) ugotavljala, da je na področju turizma
zelo majhno število študij, ki uporabljajo kvalitativne metode. Podobno
ugotavljata kasneje Song in Li (2008, 204), tj. da le dve izmed 121 preučeva-
nih študij, objavljenih med letoma 2000 in 2007, uporabljata kvalitativne
metode pri napovedovanju turističnega povpraševanja. Dwyer et al. (2010,
93) pa kasneje že ugotavljajo, da se povečuje uporaba kvalitativnih študij na
področju napovedovanja v turizmu, še posebno kot dopolnjevanje kvanti-
tativnih napovedi.
Frechtling (2011, 211–2) ugotavlja, da se kvalitativne metode običajno
uporabljajo, kadar:
- nimamo preteklih podatkov,
- so razpoložljive časovne vrste nezanesljive ali neveljavne,
- se makro okolje hitro spreminja ali so pričakovane večje spremem-
be (družbene ali naravne),
- želimo dolgoročno napoved, saj kvantitativne metode omogoča-
jo napovedi za 3–5-letno obdobje zaradi mnogih dejavnikov, ki na
napovedovanje povpraševanja v turizmu vplivajo dolgoročno.
Med kvalitativne metode, ki se uporabljajo za napovedovanje turistič-
nega povpraševanja, Frechtling (2001, 210–34) uvršča:
- ocenjevanje s presojo managerjev (angl. jury of executive opinion),
ki je najpogosteje uporabljen pristop napovedovanja in v svoji na-
jenostavnejši izvedbi poteka v obliki srečanja strokovnjakov (ma-
nagerjev podjetij in vladnih uradnikov, zunanjih strokovnjakov),
ki skušajo doseči sporazum o ključnih spremenljivkah v priho-
dnosti,
- subjektivno verjetnostno ocenjevanje (angl. subjective probability
assessment), kjer so člani skupine naprošeni, da predlagajo verje-
tnostno distribucijo napovedane spremenljivke, kar je enostavne-
je kot specificirati prihodnjo vrednost; skupino lahko predstavlja-
jo strokovnjaki z zadevnega področja,
- metodo delfi (angl. delphi): to je pristop, pri katerem skupina
strokovnjakov interaktivno napove spremenljivke povpraševanja v
dveh ali več korakih oz. krogih; le-ti se ponavljajo, dokler ne dose-
žemo določeno stopnjo strinjanja,
- raziskavo o nameri potrošnikov (angl. the consumer intentions
survey), ki se za razliko od predhodnih treh metod usmerja na po-
