Page 33 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Preučevanje turističnega
povpraševanja

Preučevanje turističnega povpraševanja je bilo od šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja dalje predmet velikega zanimanja med akademiki. Archer (1987,
87) je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opomnil, da je napovedo-
vanje turističnega povpraševanja pomembno zlasti zaradi minljivosti turi-
stičnega proizvoda, ki ga ne moremo spraviti na zalogo. Frechtling (2011,
21) pravi, da je napovedovanje »sistematičen način organizacije informacij
iz preteklosti za sklepanje o dogodkih v prihodnosti«. Na turistično pov-
praševanje vpliva zelo veliko dejavnikov, nepravilne napovedi pa povzroča-
jo nepravilno alokacijo virov, predvsem investicij. Napovedovanje turistič-
nega povpraševanja je temelj načrtovanja in odločanja o turistični ponudbi
(Dwyer et al. 2010, 86). Predvsem je pomembno za dolgoročno načrtova-
nje, to je obdobje, daljše od pet let, čeprav je pomembno tudi za kratkoroč-
ne tekoče odločitve (do enega leta) za, npr., načrtovanje kadra ter srednje-
ročne investicijske odločitve (med dvema in petimi leti). Napovedovanje
turističnega povpraševanja je uporabno, kot pravijo Witt in Witt (1995,
447–8), Frechtling (2011, 10–1) in Dwyer et al. (2010, 87), za:
- tržnike v turizmu: za določanje strateških in operativnih ciljev tr-

ženja, raziskovanje potencialnih trgov, simuliranje vplivov pri-
hodnjih dogodkov na povpraševanje;
- managerje: za določanje operativnih zahtev, kot so kadri, ponud-
ba, kapacitete, promocije (npr., brošure);
- načrtovalce in javne agencije: za napovedovanje gospodarskih,
družbeno-kulturnih, okoljskih učinkov, ocenjevanje potencialne-
ga vpliva regulacije na turizem, načrtovanje javnih prihodkov iz