Page 34 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
turizma za namene proračuna, zagotavljanje ustreznih kapacitet
in ponudbe javne infrastrukture idr.
Pri preučevanju povpraševanja v turizmu se lahko usmerimo na agre-
gatno (skupno) povpraševanje na ravni destinacije ali na povpraševanje,
razčlenjeno glede na namen potovanja (npr. poslovni turizem), izvorni trg
in drugo. Razčlenjeno oz. neagreagatno povpraševanje ponuja boljši vpog-
led v posamezne oblike povpraševanja, velikokrat pa se pojavlja problem
razpoložljivih podatkov za preučevanje neagregatnega povpraševanja de-
stinacije (Song in Li 2008, 216).
Za namen raziskovanja turističnega povpraševanja so nastale različne
metode, ki so bile aplicirane na različne destinacije in različne izvorne trge
turistov. V literaturi srečamo veliko študij o raziskovanju turističnega pov-
praševanja. Li, Song in Witt (2005) navajajo kar 420 študij s tega področja
34 v obdobju med leti 1960 in 2000. Pri tem so se uporabljale različne metode,
tako kvalitativne kot kvantitativne. Frechtling (2011, 11–4) navaja proble-
matiko napovedovanja povpraševanja v turizmu:
- pomanjkanje podatkov o gibanju povpraševanja v preteklosti, ne-
katera mesta, regije in včasih tudi države nimajo zbranih podat-
kov o prihodu turistov, potrošnji itd.,
- volatilnost pojava; večja je, težje je zaznati vzorec, ki bo pomagal
napovedovati prihodnje gibanje pojava,
- občutljivost povpraševanja na negativne dogodke (naravne in
družbene),
- kompleksnost vedenja turistov; turisti potujejo zaradi različnih
vzrokov in imajo tako različne vzorce vedenja (celo isti človek se
vede različno, ko potuje iz različnih razlogov); kadar se napovedu-
je agregatno turistično povpraševanja turistov, ki potujejo iz raz-
ličnih vzrokov, lahko pride do poenotenja različnih vzorcev in to
ne vodi v oblikovanje dobrih modelov za napovedovanje priho-
dnosti pojava,
- velik izbor spremenljivk za merjenje povpraševanja (število priho-
dov turistov, število skupin turistov, število prenočitev, turistična
potrošnja in druge).
Na splošno ločimo kvalitativne in kvantitativne metode za napovedo-
vanje turističnega povpraševanja. Turistično povpraševanje preučuje veli-
ko odmevnih študij, ki pa se usmerjajo na povpraševanje na ravni destina-
cije, in sicer običajno države.
turizma za namene proračuna, zagotavljanje ustreznih kapacitet
in ponudbe javne infrastrukture idr.
Pri preučevanju povpraševanja v turizmu se lahko usmerimo na agre-
gatno (skupno) povpraševanje na ravni destinacije ali na povpraševanje,
razčlenjeno glede na namen potovanja (npr. poslovni turizem), izvorni trg
in drugo. Razčlenjeno oz. neagreagatno povpraševanje ponuja boljši vpog-
led v posamezne oblike povpraševanja, velikokrat pa se pojavlja problem
razpoložljivih podatkov za preučevanje neagregatnega povpraševanja de-
stinacije (Song in Li 2008, 216).
Za namen raziskovanja turističnega povpraševanja so nastale različne
metode, ki so bile aplicirane na različne destinacije in različne izvorne trge
turistov. V literaturi srečamo veliko študij o raziskovanju turističnega pov-
praševanja. Li, Song in Witt (2005) navajajo kar 420 študij s tega področja
34 v obdobju med leti 1960 in 2000. Pri tem so se uporabljale različne metode,
tako kvalitativne kot kvantitativne. Frechtling (2011, 11–4) navaja proble-
matiko napovedovanja povpraševanja v turizmu:
- pomanjkanje podatkov o gibanju povpraševanja v preteklosti, ne-
katera mesta, regije in včasih tudi države nimajo zbranih podat-
kov o prihodu turistov, potrošnji itd.,
- volatilnost pojava; večja je, težje je zaznati vzorec, ki bo pomagal
napovedovati prihodnje gibanje pojava,
- občutljivost povpraševanja na negativne dogodke (naravne in
družbene),
- kompleksnost vedenja turistov; turisti potujejo zaradi različnih
vzrokov in imajo tako različne vzorce vedenja (celo isti človek se
vede različno, ko potuje iz različnih razlogov); kadar se napovedu-
je agregatno turistično povpraševanja turistov, ki potujejo iz raz-
ličnih vzrokov, lahko pride do poenotenja različnih vzorcev in to
ne vodi v oblikovanje dobrih modelov za napovedovanje priho-
dnosti pojava,
- velik izbor spremenljivk za merjenje povpraševanja (število priho-
dov turistov, število skupin turistov, število prenočitev, turistična
potrošnja in druge).
Na splošno ločimo kvalitativne in kvantitativne metode za napovedo-
vanje turističnega povpraševanja. Turistično povpraševanje preučuje veli-
ko odmevnih študij, ki pa se usmerjajo na povpraševanje na ravni destina-
cije, in sicer običajno države.
