Page 24 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
znotraj tega predvsem v zniževanju plač in socialnih prispevkov kot mož-
nost izhoda iz krize. Dolgoročno pa to ne bo izboljšalo stanja slovenskega
gospodarstva. Smiselno bi bilo znižati prispevke na plače, posledično bi se
dvignili prejemki zaposlenih (neto plača), kar bi imelo pomembne pozitiv-
ne učinke: višja kupna moč bi se izkazala kot večji priliv v proračun iz na-
slova DDV, manjši delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in manj dela
na črno (Združenje manager 2013). Prve korake tudi v namen razbremeni-
tve stroškov dela je Vlada RS naredila v začetku leta 2013, s sprejetjem re-
forme trga dela.1
Davčna politika oz. sistem, kot splet aktivnosti pobiranja davkov in
vseh davčnih oblik (Petrovič 2009, 15), je eden od pomembnih kazalcev
privlačnosti poslovnega okolja in je lahko eno izmed orodij za stimulira-
nje gospodarstva kot celote (Vlada RS 2013, 26). Pomembno je, da je ob-
24 davčitev naklonjena rasti in razvoju podjetij (prav tam). S tega vidika so po-
membne zlasti davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki nudijo stimulacijo
za vlaganja podjetij v nove tehnološke rešitve, inovativne procese in stori-
tve, kar pomeni gonilo napredka tako za posamezno podjetje kot tudi za
gospodarstvo in družbo kot celoto (prav tam). Dejstvo pa je, da je slovenski
davčni sistem nespodbuden za poslovno okolje in kot tak ne prispeva k hi-
trejši rasti in prestrukturiranju gospodarstva (UMAR 2013a, 11).
S pojavom krize so se razmere na finančnih trgih močno spremeni-
le. Finančne institucije so zaradi poplačila svojih obstoječih obveznosti in
močno omejene ponudbe novih finančnih virov zaostrile kreditne pogoje
in skrčile svojo kreditno aktivnost (UMAR 2010, 98). Na drugi strani pa je
prišlo do močnega preskoka v povpraševanju po kreditih s strani podjetij,
ki so povpraševala predvsem po kreditih za financiranje obratnih sredstev,
kar je bilo v veliki meri posledica nižjih prihodkov zaradi upada naročil in
večje plačilne nediscipline, medtem ko je povpraševanje po kreditih za in-
vesticije in financiranje povečanega obsega proizvodnje upadlo (prav tam).
Glede na to, da so banke eden izmed pomembnejših virov financiranja slo-
venskega gospodarstva, je sanacija bančnega sistema nujna, da se čim prej
vzpostavi normalnejše financiranje gospodarstva, s čimer se bo preprečilo
nadaljnje širjenje negativnih učinkov krize preko slabega stanja v sloven-
skem bančnem sistemu v gospodarstvo (UMAR 2013b, 50). Tako se bodo z
večjo dostopnostjo bančnih virov financiranja izboljšali pogoji poslovanja
za podjetja, ki imajo zdravo finančno strukturo in dobre poslovne prilož-
nosti (UMAR 2013b, 51).
1 Reforma trga dela zajema sprejetje novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in novele
Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
znotraj tega predvsem v zniževanju plač in socialnih prispevkov kot mož-
nost izhoda iz krize. Dolgoročno pa to ne bo izboljšalo stanja slovenskega
gospodarstva. Smiselno bi bilo znižati prispevke na plače, posledično bi se
dvignili prejemki zaposlenih (neto plača), kar bi imelo pomembne pozitiv-
ne učinke: višja kupna moč bi se izkazala kot večji priliv v proračun iz na-
slova DDV, manjši delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in manj dela
na črno (Združenje manager 2013). Prve korake tudi v namen razbremeni-
tve stroškov dela je Vlada RS naredila v začetku leta 2013, s sprejetjem re-
forme trga dela.1
Davčna politika oz. sistem, kot splet aktivnosti pobiranja davkov in
vseh davčnih oblik (Petrovič 2009, 15), je eden od pomembnih kazalcev
privlačnosti poslovnega okolja in je lahko eno izmed orodij za stimulira-
nje gospodarstva kot celote (Vlada RS 2013, 26). Pomembno je, da je ob-
24 davčitev naklonjena rasti in razvoju podjetij (prav tam). S tega vidika so po-
membne zlasti davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki nudijo stimulacijo
za vlaganja podjetij v nove tehnološke rešitve, inovativne procese in stori-
tve, kar pomeni gonilo napredka tako za posamezno podjetje kot tudi za
gospodarstvo in družbo kot celoto (prav tam). Dejstvo pa je, da je slovenski
davčni sistem nespodbuden za poslovno okolje in kot tak ne prispeva k hi-
trejši rasti in prestrukturiranju gospodarstva (UMAR 2013a, 11).
S pojavom krize so se razmere na finančnih trgih močno spremeni-
le. Finančne institucije so zaradi poplačila svojih obstoječih obveznosti in
močno omejene ponudbe novih finančnih virov zaostrile kreditne pogoje
in skrčile svojo kreditno aktivnost (UMAR 2010, 98). Na drugi strani pa je
prišlo do močnega preskoka v povpraševanju po kreditih s strani podjetij,
ki so povpraševala predvsem po kreditih za financiranje obratnih sredstev,
kar je bilo v veliki meri posledica nižjih prihodkov zaradi upada naročil in
večje plačilne nediscipline, medtem ko je povpraševanje po kreditih za in-
vesticije in financiranje povečanega obsega proizvodnje upadlo (prav tam).
Glede na to, da so banke eden izmed pomembnejših virov financiranja slo-
venskega gospodarstva, je sanacija bančnega sistema nujna, da se čim prej
vzpostavi normalnejše financiranje gospodarstva, s čimer se bo preprečilo
nadaljnje širjenje negativnih učinkov krize preko slabega stanja v sloven-
skem bančnem sistemu v gospodarstvo (UMAR 2013b, 50). Tako se bodo z
večjo dostopnostjo bančnih virov financiranja izboljšali pogoji poslovanja
za podjetja, ki imajo zdravo finančno strukturo in dobre poslovne prilož-
nosti (UMAR 2013b, 51).
1 Reforma trga dela zajema sprejetje novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in novele
Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
