Page 26 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
Omejevanje konkurence na trgu je pogosto v interesu podjetij, saj jim
omogoča, da z manj napora dosegajo dobičke (Bojnec et al. 2007, 61). Go-
vorimo o kartelih – sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj
in usklajena ravnanja –, ki določajo nakupne ali prodajne cene, omejujejo
ali nadzirajo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe, določajo razde-
litev trga in virov nabave ter druge pogoje poslovanja (Pogodba o delova-
nju EU – prečiščena različica 2010). Skratka, udeleženci kartela ne tekmu-
jemo med seboj, ampak se zanašajo na dogovor o podjetniškem delovanju,
kar zmanjšuje prizadevanje zagotavljati nove ali boljše produkte po konku-
renčnih cenah. Na koncu potrošniki ali druga podjetja plačajo produkte
bistveno slabše kakovosti po višjih cenah. Zaradi tega so kartelna dogovar-
janja nezakonita v okviru konkurenčnega prava EU in v RS. V času krize se
podjetja že tako soočajo s težkimi tržnimi razmerami, zato je še toliko po-
26 membnejše upoštevanje pravil »zdrave« konkurence in stremljenje h kon-
kurenčnemu ravnovesju.
Slovenski trg je danes za marsikatero podjetje premajhen, nasičen, kar
preprečuje doseganje zastavljenih ciljev. Zaradi tega se podjetja odločajo
za širitev obsega poslovanja preko nacionalnih meja. Internacionalizacija
je postala ključnega pomena za trajnostno rast zlasti za majhna gospodar-
stva (Jaklič 2003, 205). Že tako majhen trg je »dobro zaznamovala« še kri-
za. Podatki kažejo, da se je aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači
trg večinoma zmanjšala, medtem ko so se kratkoročni kazalniki gospodar-
ske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem, nekoliko izboljšali
(UMAR 2013c, 3). Potrebno bo kar nekaj časa, da se bo stanje na domačem
trgu izboljšalo. Nujno je povečevanje konkurenčnosti podjetij na tujih tr-
gih, kakor tudi na domačih tleh, in privlačnosti za investitorje.
Kapitalsko intenzivni sektorji zahtevajo od podjetij znaten znesek ka-
pitala oz. finančnih sredstev za delovanje. Delež kapitala je veliko večji kot
delež delovne sile. Razlog za to je zahteva kapitalsko intenzivnih sektorjev
po visoki vrednosti naložb v osnovna sredstva – visokotehnološko opremo.
Na splošno, kapitalsko intenzivni sektorji ustvarjajo visoke prihodke oz.
dobičke in to posledično vodi do večjih kapitalskih naložb. Po drugi stra-
ni pa so kapitalsko intenzivni sektorji »neprilagodljivi«, saj so investicije
zelo specifične in jih je nemogoče uporabljati za druge namene oz. v dru-
gih sektorjih. Poleg tega je kapitalsko intenziven sektor tudi ovira za vstop
novih konkurentov na trg. Še posebej v času krize lahko kapitalska inten-
zivnost sektorja predstavlja problem in ogrozi obstoj podjetij, ki se soočajo
s kriznimi posledicami.
Za slovenski trg dela je značilna neusklajenost med ponudbo kadrov
ter povpraševanjem po njih. V namen reševanja tega problema je Vlada RS
Omejevanje konkurence na trgu je pogosto v interesu podjetij, saj jim
omogoča, da z manj napora dosegajo dobičke (Bojnec et al. 2007, 61). Go-
vorimo o kartelih – sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj
in usklajena ravnanja –, ki določajo nakupne ali prodajne cene, omejujejo
ali nadzirajo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe, določajo razde-
litev trga in virov nabave ter druge pogoje poslovanja (Pogodba o delova-
nju EU – prečiščena različica 2010). Skratka, udeleženci kartela ne tekmu-
jemo med seboj, ampak se zanašajo na dogovor o podjetniškem delovanju,
kar zmanjšuje prizadevanje zagotavljati nove ali boljše produkte po konku-
renčnih cenah. Na koncu potrošniki ali druga podjetja plačajo produkte
bistveno slabše kakovosti po višjih cenah. Zaradi tega so kartelna dogovar-
janja nezakonita v okviru konkurenčnega prava EU in v RS. V času krize se
podjetja že tako soočajo s težkimi tržnimi razmerami, zato je še toliko po-
26 membnejše upoštevanje pravil »zdrave« konkurence in stremljenje h kon-
kurenčnemu ravnovesju.
Slovenski trg je danes za marsikatero podjetje premajhen, nasičen, kar
preprečuje doseganje zastavljenih ciljev. Zaradi tega se podjetja odločajo
za širitev obsega poslovanja preko nacionalnih meja. Internacionalizacija
je postala ključnega pomena za trajnostno rast zlasti za majhna gospodar-
stva (Jaklič 2003, 205). Že tako majhen trg je »dobro zaznamovala« še kri-
za. Podatki kažejo, da se je aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači
trg večinoma zmanjšala, medtem ko so se kratkoročni kazalniki gospodar-
ske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem, nekoliko izboljšali
(UMAR 2013c, 3). Potrebno bo kar nekaj časa, da se bo stanje na domačem
trgu izboljšalo. Nujno je povečevanje konkurenčnosti podjetij na tujih tr-
gih, kakor tudi na domačih tleh, in privlačnosti za investitorje.
Kapitalsko intenzivni sektorji zahtevajo od podjetij znaten znesek ka-
pitala oz. finančnih sredstev za delovanje. Delež kapitala je veliko večji kot
delež delovne sile. Razlog za to je zahteva kapitalsko intenzivnih sektorjev
po visoki vrednosti naložb v osnovna sredstva – visokotehnološko opremo.
Na splošno, kapitalsko intenzivni sektorji ustvarjajo visoke prihodke oz.
dobičke in to posledično vodi do večjih kapitalskih naložb. Po drugi stra-
ni pa so kapitalsko intenzivni sektorji »neprilagodljivi«, saj so investicije
zelo specifične in jih je nemogoče uporabljati za druge namene oz. v dru-
gih sektorjih. Poleg tega je kapitalsko intenziven sektor tudi ovira za vstop
novih konkurentov na trg. Še posebej v času krize lahko kapitalska inten-
zivnost sektorja predstavlja problem in ogrozi obstoj podjetij, ki se soočajo
s kriznimi posledicami.
Za slovenski trg dela je značilna neusklajenost med ponudbo kadrov
ter povpraševanjem po njih. V namen reševanja tega problema je Vlada RS
