Page 43 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Uspešnost poslovanja in management znanja 43
Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj opredeljuje družbeno
odgovornost podjetij kot nenehno zavezanost podjetja etičnemu vedenju,
ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njiho-
vih družin, lokalne skupnosti in družbe na splošno (WBCSD 2013, 3).
Evropska komisija (2001, 6) v dokumentu Zelena knjiga družbeno od-
govornost podjetja opisuje kot koncept, kjer podjetja prostovoljno vključu-
jejo družbena in okoljska vprašanja v svoje poslovne dejavnosti in v medse-
bojne odnose s svojimi interesnimi skupinami.
Poznamo več konceptov in modelov delovanja družbene odgovornosti
podjetij: koncept »triple bottom line«, Carrollova piramida, tridelni mo-
del družbene odgovornosti podjetij, štiristopenjski model družbene odgo-
vornosti podjetij in 3C-SR-model (competitive advantage through »social
resources«/konkurenčna prednost preko »socialnih resursov«).2
Družbena odgovornost podjetja je tesno povezana z »obvezo« pod-
jetja, da deluje v skladu s konceptom trajnostnega razvoja (prirejeno po
Heikkurinen in Bonnedahl 2013). To poudarja tudi Evropska komisi-
ja (2005, 27) v svojem sporočilu Evropskemu svetu, kjer priznava, da ima
lahko družbena odgovornost podjetij ključno vlogo pri prispevanju k traj-
nostnem razvoju in obenem pospešuje inovativne možnosti in konkurenč-
nost v Evropi.
Sonaravnost – okoljski vidik trajnostnega razvoja podjetja
O trajnostnem razvoju podjetja brez vključene sonaravnosti v smislu okolj-
skega vidika trajnostnega razvoja ne moremo govoriti. Kot poudarjata Pe-
arce in Barbier (2006, 19), je treba naravno okolje upoštevati podobno kot
katerokoli drugo (vrednostno) sredstvo, ki prispeva h gospodarski dejavno-
sti. To pomeni, da je za celovito razumevanje in uporabo trajnostnega ra-
zvoja treba naravno okolje razumeti kot posebno obliko kapitala (Pearce in
Barbier 2006, 21).
Naravno okolje je globalna dobrina, zato je za njegovo ohranjanje oz.
varovanje treba skrbeti na globalni ravni. Pomembno vlogo ima država s
prizadevanji in zavezami v mednarodni skupnosti. Danes države spreje-
majo vse strožje okoljevarstvene ukrepe, ki pa večinoma temeljijo zgolj na
strožjih zakonskih predpisih (Vujoševič 2006, 5). Za učinkovito varovanje
naravnega okolja je normativno urejanje odnosov med človekom in nara-
vo vsekakor pomembno, vendar ni zadostno (prav tam). Varstvo naravne-
ga okolja naj bi postalo integralni del razvojnega procesa. Kot poudarjata
Welford in Gouldson (1993), igrajo pri tem pomembno vlogo podjetja, zato
2 Več v Utting (2000, 5), Carroll (1991, 41–3), Schwarz in Carroll (2003, 508), Robbins in Coulter
(2005, 101) ter Meehan, Meehan in Richards (2006, 392).
Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj opredeljuje družbeno
odgovornost podjetij kot nenehno zavezanost podjetja etičnemu vedenju,
ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njiho-
vih družin, lokalne skupnosti in družbe na splošno (WBCSD 2013, 3).
Evropska komisija (2001, 6) v dokumentu Zelena knjiga družbeno od-
govornost podjetja opisuje kot koncept, kjer podjetja prostovoljno vključu-
jejo družbena in okoljska vprašanja v svoje poslovne dejavnosti in v medse-
bojne odnose s svojimi interesnimi skupinami.
Poznamo več konceptov in modelov delovanja družbene odgovornosti
podjetij: koncept »triple bottom line«, Carrollova piramida, tridelni mo-
del družbene odgovornosti podjetij, štiristopenjski model družbene odgo-
vornosti podjetij in 3C-SR-model (competitive advantage through »social
resources«/konkurenčna prednost preko »socialnih resursov«).2
Družbena odgovornost podjetja je tesno povezana z »obvezo« pod-
jetja, da deluje v skladu s konceptom trajnostnega razvoja (prirejeno po
Heikkurinen in Bonnedahl 2013). To poudarja tudi Evropska komisi-
ja (2005, 27) v svojem sporočilu Evropskemu svetu, kjer priznava, da ima
lahko družbena odgovornost podjetij ključno vlogo pri prispevanju k traj-
nostnem razvoju in obenem pospešuje inovativne možnosti in konkurenč-
nost v Evropi.
Sonaravnost – okoljski vidik trajnostnega razvoja podjetja
O trajnostnem razvoju podjetja brez vključene sonaravnosti v smislu okolj-
skega vidika trajnostnega razvoja ne moremo govoriti. Kot poudarjata Pe-
arce in Barbier (2006, 19), je treba naravno okolje upoštevati podobno kot
katerokoli drugo (vrednostno) sredstvo, ki prispeva h gospodarski dejavno-
sti. To pomeni, da je za celovito razumevanje in uporabo trajnostnega ra-
zvoja treba naravno okolje razumeti kot posebno obliko kapitala (Pearce in
Barbier 2006, 21).
Naravno okolje je globalna dobrina, zato je za njegovo ohranjanje oz.
varovanje treba skrbeti na globalni ravni. Pomembno vlogo ima država s
prizadevanji in zavezami v mednarodni skupnosti. Danes države spreje-
majo vse strožje okoljevarstvene ukrepe, ki pa večinoma temeljijo zgolj na
strožjih zakonskih predpisih (Vujoševič 2006, 5). Za učinkovito varovanje
naravnega okolja je normativno urejanje odnosov med človekom in nara-
vo vsekakor pomembno, vendar ni zadostno (prav tam). Varstvo naravne-
ga okolja naj bi postalo integralni del razvojnega procesa. Kot poudarjata
Welford in Gouldson (1993), igrajo pri tem pomembno vlogo podjetja, zato
2 Več v Utting (2000, 5), Carroll (1991, 41–3), Schwarz in Carroll (2003, 508), Robbins in Coulter
(2005, 101) ter Meehan, Meehan in Richards (2006, 392).
