Page 42 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
Cikel trajnostne rasti podjetja vključuje pripravo poslovnega modela,
upravljanje izzivov preživetja in rast podjetja (Bertoncelj et al. 2011, 42).
Poslovni model po najsplošnejši definiciji opisuje, kako podjetje ustvar-
ja vrednost za svoje vplivne udeležence, predvsem za kupce in dobavitelje,
s pozicioniranjem vzdolž panožne verige vrednosti (McGee, Thomas in
Wilson 2005, 234). Pomembno je, da podjetje svoj poslovni model ustre-
zno prilagaja spremembam, ki jih narekuje okolje podjetja (Osterwalder in
Pigneur 2010). To mu bo omogočalo dolgoročno preživetje in rast na kon-
kurenčnem trgu. Skratka, za preživetje podjetja je eno ključnih vprašanj,
kako se obvarovati številnih nevarnosti iz okolja in kako sprejemati pravil-
ne odločitve, da bo podjetje učinkovito in uspešno poslovalo. Govorimo o
obvladovanju podjetja (kar je temeljna naloga managerjev), da učinkovi-
to in uspešno dosega postavljene cilje, obsega pa bodisi ugodne priložnos-
42 ti bodisi neugodne nevarnosti, ki so lahko znotraj podjetja, lahko pa v oko-
lju, kjer podjetje deluje (Tavčar 2009, 28).
V fazi preživetja igra prizadevanje za rast pomembno vlogo. Kot na-
vaja Kumar (2010), je rast podjetja »celostni pristop, ki vpliva na vsake-
ga zaposlenega, vsako funkcijsko področje in strategijo v podjetju«. Rast
podjetja, ki naj temelji na njegovih temeljnih zmožnostih, mora biti skrb-
no načrtovana in ustrezno vodena. Za to obstajajo različne strategije ras-
ti podjetja.1
Kot navaja Tavčar (2008, 323), je rast temelj trajne uspešnosti podjetja.
Seveda pa je pomembno, da je ta rast trajnostna, za kar je, kot poudarjajo
Bertoncelj et al. (2011, 26), potrebno ustvarjanje nove (dodane) vrednosti.
Novo vrednost pa lahko podjetje doseže s preoblikovanjem potencialov in
znanja v institucionalne veščine, z integriranjem kupca v poslovne procese,
novimi patenti, s povečano prepoznavnostjo blagovne znamke, sodobnimi
informacijskimi rešitvami, z uporabo vseh dostopnih informacij in s stra-
teškimi povezovanji, ki dolgoročno povečujejo donos podjetja (prav tam).
Družbena odgovornost – družbeni vidik trajnostnega razvoja podjetja
V literaturi najdemo različne opredelitve družbene odgovornosti. Spodaj
navajamo nekaj reprezentativnih.
V začetku 50-ih let prejšnjega stoletja je kot prvi poskušal opredeliti
družbeno odgovornost Bowen. Družbeno odgovornost pojmuje kot druž-
beno obvezo podjetij, da »postavljajo in sledijo tistim ciljem, sprejemajo
tiste odločitve in izvajajo tiste aktivnosti, ki so skladne s pričakovanji in
vrednotami družbe« (Moon in Vogel 2008, 304).
1 Več v Kumar (2010).
Cikel trajnostne rasti podjetja vključuje pripravo poslovnega modela,
upravljanje izzivov preživetja in rast podjetja (Bertoncelj et al. 2011, 42).
Poslovni model po najsplošnejši definiciji opisuje, kako podjetje ustvar-
ja vrednost za svoje vplivne udeležence, predvsem za kupce in dobavitelje,
s pozicioniranjem vzdolž panožne verige vrednosti (McGee, Thomas in
Wilson 2005, 234). Pomembno je, da podjetje svoj poslovni model ustre-
zno prilagaja spremembam, ki jih narekuje okolje podjetja (Osterwalder in
Pigneur 2010). To mu bo omogočalo dolgoročno preživetje in rast na kon-
kurenčnem trgu. Skratka, za preživetje podjetja je eno ključnih vprašanj,
kako se obvarovati številnih nevarnosti iz okolja in kako sprejemati pravil-
ne odločitve, da bo podjetje učinkovito in uspešno poslovalo. Govorimo o
obvladovanju podjetja (kar je temeljna naloga managerjev), da učinkovi-
to in uspešno dosega postavljene cilje, obsega pa bodisi ugodne priložnos-
42 ti bodisi neugodne nevarnosti, ki so lahko znotraj podjetja, lahko pa v oko-
lju, kjer podjetje deluje (Tavčar 2009, 28).
V fazi preživetja igra prizadevanje za rast pomembno vlogo. Kot na-
vaja Kumar (2010), je rast podjetja »celostni pristop, ki vpliva na vsake-
ga zaposlenega, vsako funkcijsko področje in strategijo v podjetju«. Rast
podjetja, ki naj temelji na njegovih temeljnih zmožnostih, mora biti skrb-
no načrtovana in ustrezno vodena. Za to obstajajo različne strategije ras-
ti podjetja.1
Kot navaja Tavčar (2008, 323), je rast temelj trajne uspešnosti podjetja.
Seveda pa je pomembno, da je ta rast trajnostna, za kar je, kot poudarjajo
Bertoncelj et al. (2011, 26), potrebno ustvarjanje nove (dodane) vrednosti.
Novo vrednost pa lahko podjetje doseže s preoblikovanjem potencialov in
znanja v institucionalne veščine, z integriranjem kupca v poslovne procese,
novimi patenti, s povečano prepoznavnostjo blagovne znamke, sodobnimi
informacijskimi rešitvami, z uporabo vseh dostopnih informacij in s stra-
teškimi povezovanji, ki dolgoročno povečujejo donos podjetja (prav tam).
Družbena odgovornost – družbeni vidik trajnostnega razvoja podjetja
V literaturi najdemo različne opredelitve družbene odgovornosti. Spodaj
navajamo nekaj reprezentativnih.
V začetku 50-ih let prejšnjega stoletja je kot prvi poskušal opredeliti
družbeno odgovornost Bowen. Družbeno odgovornost pojmuje kot druž-
beno obvezo podjetij, da »postavljajo in sledijo tistim ciljem, sprejemajo
tiste odločitve in izvajajo tiste aktivnosti, ki so skladne s pričakovanji in
vrednotami družbe« (Moon in Vogel 2008, 304).
1 Več v Kumar (2010).
