Page 39 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Koncept konkurenčnosti 39
da višja stopnja internacionalizacije vodi do boljše poslovne uspešnosti. Pri
tem je pomembno, da imajo podjetja pripravljeno strategijo internaciona-
lizacije. Med najpomembnejše dele le-te sodijo izbor trgov, način vstopa na
izbrane trge in odločitev podjetja, s kakšnimi (specializiranimi) produkti
bo vstopilo na trg. Pri izbiri trgov naj podjetja izberejo tiste, za katere glede
na proizvodni (ponudbeni) program podjetja veljajo največja perspektiv-
nost, najmanjše tveganje in večji prihodek oz. večji donos (Dubrovski 2013,
205). Po izbiri ciljnih trgov sledi odločitev o načinu vstopa v mednarodne
poslovne relacije. V splošnem lahko načine vstopa na tuji trg delimo v tri
skupine: izvozno-uvozni načini, pogodbeni načini in naložbeni (kapital-
ski) načini (Dubrovski 2013, 226). Kot zadnji korak pa je izbira ustreznega
produkta, ki bo potencialnim kupcem na ciljnih trgih nudil funkcionalne,
družbene in psihološke koristi (Dubrovski 2013, 275).
Kot navajajo Svetličič, Rojec in Trtnik (2000, 623), so bistvo procesa
internacionalizacije neposredne tuje investicije. Podjetja se zanje odločajo
predvsem zaradi možnosti povečanja prodaje, vstopa na hitro rastoče trge,
zniževanja stroškov, konsolidacije ekonomskih blokov, zaščite domačega
trga ter pridobivanja tehnološkega in managerskega znanja (Kenda 2001,
207).
Dejansko podjetja, ki vstopajo v proces internacionalizacije, pridobijo
pri mednarodni konkurenčnosti, dosegajo ekonomijo obsega in, kot že po-
udarjeno, povečujejo uspešnost poslovanja.
Politika EU za MSP
EU si nenehno prizadeva za konkurenčnost držav članic s sprejemanjem
raznih strategij, programov in ukrepov. Med pomembnejše dokumente
spada strategija Evropa 2020, ki jo je leta 2010 sprejela Evropska komisija. Z
njo si prizadeva, da bo EU postala pametno, trajnostno in vključujoče go-
spodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivno-
sti in socialne kohezije.2 Ta tri prednostna področja oblikujejo vizijo social-
no-tržnega (globalno konkurenčnega) gospodarstva Evrope za 21. stoletje.
V namen spodbujanja konkurenčnosti evropskih podjetij oz. kot odraz
strategije Evropa 2020 sta Evropski parlament in Evropski svet leta 2013
sprejela program COSME za obdobje 2014–2020. Cilji programa so: iz-
boljšati dostop MSP do financiranja, izboljšati okvirne pogoje za delovanje
MSP, spodbujati podjetniško kulturo, krepiti trajnostno konkurenčnost
podjetij v EU, spodbujati internacionalizacijo MSP in izboljšati dostop do
trgov v EU ter v svetu (Evropska komisija 2013a).
2 Več o treh prednostnih prvinah strategije v uvodnem poglavju.
da višja stopnja internacionalizacije vodi do boljše poslovne uspešnosti. Pri
tem je pomembno, da imajo podjetja pripravljeno strategijo internaciona-
lizacije. Med najpomembnejše dele le-te sodijo izbor trgov, način vstopa na
izbrane trge in odločitev podjetja, s kakšnimi (specializiranimi) produkti
bo vstopilo na trg. Pri izbiri trgov naj podjetja izberejo tiste, za katere glede
na proizvodni (ponudbeni) program podjetja veljajo največja perspektiv-
nost, najmanjše tveganje in večji prihodek oz. večji donos (Dubrovski 2013,
205). Po izbiri ciljnih trgov sledi odločitev o načinu vstopa v mednarodne
poslovne relacije. V splošnem lahko načine vstopa na tuji trg delimo v tri
skupine: izvozno-uvozni načini, pogodbeni načini in naložbeni (kapital-
ski) načini (Dubrovski 2013, 226). Kot zadnji korak pa je izbira ustreznega
produkta, ki bo potencialnim kupcem na ciljnih trgih nudil funkcionalne,
družbene in psihološke koristi (Dubrovski 2013, 275).
Kot navajajo Svetličič, Rojec in Trtnik (2000, 623), so bistvo procesa
internacionalizacije neposredne tuje investicije. Podjetja se zanje odločajo
predvsem zaradi možnosti povečanja prodaje, vstopa na hitro rastoče trge,
zniževanja stroškov, konsolidacije ekonomskih blokov, zaščite domačega
trga ter pridobivanja tehnološkega in managerskega znanja (Kenda 2001,
207).
Dejansko podjetja, ki vstopajo v proces internacionalizacije, pridobijo
pri mednarodni konkurenčnosti, dosegajo ekonomijo obsega in, kot že po-
udarjeno, povečujejo uspešnost poslovanja.
Politika EU za MSP
EU si nenehno prizadeva za konkurenčnost držav članic s sprejemanjem
raznih strategij, programov in ukrepov. Med pomembnejše dokumente
spada strategija Evropa 2020, ki jo je leta 2010 sprejela Evropska komisija. Z
njo si prizadeva, da bo EU postala pametno, trajnostno in vključujoče go-
spodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivno-
sti in socialne kohezije.2 Ta tri prednostna področja oblikujejo vizijo social-
no-tržnega (globalno konkurenčnega) gospodarstva Evrope za 21. stoletje.
V namen spodbujanja konkurenčnosti evropskih podjetij oz. kot odraz
strategije Evropa 2020 sta Evropski parlament in Evropski svet leta 2013
sprejela program COSME za obdobje 2014–2020. Cilji programa so: iz-
boljšati dostop MSP do financiranja, izboljšati okvirne pogoje za delovanje
MSP, spodbujati podjetniško kulturo, krepiti trajnostno konkurenčnost
podjetij v EU, spodbujati internacionalizacijo MSP in izboljšati dostop do
trgov v EU ter v svetu (Evropska komisija 2013a).
2 Več o treh prednostnih prvinah strategije v uvodnem poglavju.
