Page 17 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Alokacija koristi, ki izhajajo iz ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 17
ni ali ne (Trampuž 1997b, 70). Poleg tega države zelo različno urejajo tra-
janje moralnih pravic in njihovo prenosljivost (Mežnar 2004, 101)14. Glede
na to, da je bistvo alokacije pravic iz inovacij v razdelitvi materialnih koris-
ti, bomo v pričujočem besedilu vprašanje moralnih avtorskih pravic obrav-
navali bolj na splošno in analizo relevantne zakonodaje osredotočili pred-
vsem na materialna upravičenja.
Z vidika predmeta naše obravnave je pomembno omeniti še čas traja-
nja avtorske pravice, saj je vprašanje alokacije pravic med delavca in delo-
dajalca relevantno samo toliko časa, dokler avtorska pravica traja. Vse naci-
onalne zakonodaje in mednarodne konvencije postavljajo avtorski pravici
časovne omejitve: praviloma avtorska pravica traja za življenja avtorja in 70
let po njegovi smrti (1. odstavek 7. člena Bernske konvencije, 1. člen Direk-
tive 2006/116/EC15). V Sloveniji avtorska pravica traja za časa življenja av-
torja in ugasne 70 let po njegovi smrti (59. člen ZASP), najbolj osebne av-
torske pravice pa trajajo samo za časa življenja avtorja (npr. pravica skesanja,
66. člen ZASP).
V okviru avtorske pravice se lahko varujejo tudi baze podatkov, če so za-
radi izbora ali razporedite svoje vsebine intelektualna stvaritev. Alokacijo
pravic in dolžnosti delavca in delodajalca glede baz podatkov bomo obrav-
navali skupaj z ostalimi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem
razmerju, ki se kažejo kot avtorska dela. Baze podatkov, ki niso intelektual-
ne stvaritve oziroma ne izpolnjujejo pogojev za avtorskopravno varstvo, pa
so lahko varovane s posebno sui generis pravico, saj so z njihovim nastan-
kom povezane količinsko znatne človeške, tehnične ali finančne naložbe v
pridobitev, preverjanje ali predstavitev vsebine. Ker pri tem ne gre za inovaci-
jo v pravem pomenu besede (pomanjkanje kreativnosti, nekvalificiran inte-
lektualni napor), pač pa se varuje znatna naložbe ustvarjalca baze podatkov v
njen nastanek, jih v okviru te monografije ne bomo podrobneje obravnavali.
Ko govorimo o avtorski pravici, seveda ne moremo mimo sorodnih
pravic. Vprašanje, ki se v zvezi s tem postavlja je, ali bi morala v tem bese-
dilu obravnavati tudi tiste stvaritve, ki so podobne avtorskim. Teorija (von
Levinski 2006, 3; Zupančič 1997a, 284) navaja, da sorodne pravice ne varu-
jejo avtorskih stvaritev, pač pa določene izvajalske, organizacijske ali teh-
nične dosežke v povezavi z intelektualnimi stvaritvami, ter da pri njih ne
gre za ustvarjanje novih del v pravem pomenu besede. S tega vidika obrav-
nava sorodnih pravic v tej monografiji ni upravičena. Pa vendar bomo v
analizo pravne ureditve vključili vsaj pravice izvajalcev. Te pravice so po
14 Teorija pravi, da je v avtorskem pravu moralna pravica avtorja do navedbe avtorstva neprenosljiva
(Trampuž 1997c, 180–4). Ta torej ne more biti predmet alokacije med delavcem in delodajalcem.
15 Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva
avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L 372, 27. 12. 2006, 12–8).
ni ali ne (Trampuž 1997b, 70). Poleg tega države zelo različno urejajo tra-
janje moralnih pravic in njihovo prenosljivost (Mežnar 2004, 101)14. Glede
na to, da je bistvo alokacije pravic iz inovacij v razdelitvi materialnih koris-
ti, bomo v pričujočem besedilu vprašanje moralnih avtorskih pravic obrav-
navali bolj na splošno in analizo relevantne zakonodaje osredotočili pred-
vsem na materialna upravičenja.
Z vidika predmeta naše obravnave je pomembno omeniti še čas traja-
nja avtorske pravice, saj je vprašanje alokacije pravic med delavca in delo-
dajalca relevantno samo toliko časa, dokler avtorska pravica traja. Vse naci-
onalne zakonodaje in mednarodne konvencije postavljajo avtorski pravici
časovne omejitve: praviloma avtorska pravica traja za življenja avtorja in 70
let po njegovi smrti (1. odstavek 7. člena Bernske konvencije, 1. člen Direk-
tive 2006/116/EC15). V Sloveniji avtorska pravica traja za časa življenja av-
torja in ugasne 70 let po njegovi smrti (59. člen ZASP), najbolj osebne av-
torske pravice pa trajajo samo za časa življenja avtorja (npr. pravica skesanja,
66. člen ZASP).
V okviru avtorske pravice se lahko varujejo tudi baze podatkov, če so za-
radi izbora ali razporedite svoje vsebine intelektualna stvaritev. Alokacijo
pravic in dolžnosti delavca in delodajalca glede baz podatkov bomo obrav-
navali skupaj z ostalimi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem
razmerju, ki se kažejo kot avtorska dela. Baze podatkov, ki niso intelektual-
ne stvaritve oziroma ne izpolnjujejo pogojev za avtorskopravno varstvo, pa
so lahko varovane s posebno sui generis pravico, saj so z njihovim nastan-
kom povezane količinsko znatne človeške, tehnične ali finančne naložbe v
pridobitev, preverjanje ali predstavitev vsebine. Ker pri tem ne gre za inovaci-
jo v pravem pomenu besede (pomanjkanje kreativnosti, nekvalificiran inte-
lektualni napor), pač pa se varuje znatna naložbe ustvarjalca baze podatkov v
njen nastanek, jih v okviru te monografije ne bomo podrobneje obravnavali.
Ko govorimo o avtorski pravici, seveda ne moremo mimo sorodnih
pravic. Vprašanje, ki se v zvezi s tem postavlja je, ali bi morala v tem bese-
dilu obravnavati tudi tiste stvaritve, ki so podobne avtorskim. Teorija (von
Levinski 2006, 3; Zupančič 1997a, 284) navaja, da sorodne pravice ne varu-
jejo avtorskih stvaritev, pač pa določene izvajalske, organizacijske ali teh-
nične dosežke v povezavi z intelektualnimi stvaritvami, ter da pri njih ne
gre za ustvarjanje novih del v pravem pomenu besede. S tega vidika obrav-
nava sorodnih pravic v tej monografiji ni upravičena. Pa vendar bomo v
analizo pravne ureditve vključili vsaj pravice izvajalcev. Te pravice so po
14 Teorija pravi, da je v avtorskem pravu moralna pravica avtorja do navedbe avtorstva neprenosljiva
(Trampuž 1997c, 180–4). Ta torej ne more biti predmet alokacije med delavcem in delodajalcem.
15 Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva
avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L 372, 27. 12. 2006, 12–8).
