Page 94 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
zoriti predvsem na kriterije za izračun nagrade po 15. členu ZPILDR. Za
delodajalca je zelo pomembno, da hrani in beleži vse informacije in oko-
liščine, ki bi lahko bile pri ugotavljanju teh kriterijev relevantne. To lah-
ko za delodajalca predstavlja precejšnje administrativno breme. Obenem
pa delavec težko preveri pravilnost izračuna nagrade, saj nima dostopa do
informacij o gospodarski uporabnosti izuma. V praksi bo težko potegni-
ti ločnico, katere koristi izhajajo iz patenta in katere so posledica uspešne
marketinške strategije ali celo spremembe v preferencah potrošnikov. Poleg
tega lahko delodajalec vse pravice iz izuma proda (npr. s pogodbo o izključ-
ni licenci), zato se postavlja vprašanje, kako se v takem primeru računa go-
spodarska uporabnost izuma. Te težave so sicer delno omiljene z določbo 3.
odstavka 5. člena ZPILDR, po kateri se lahko delavec in delodajalec dogo-
vorita, da bosta nagrado izračunala na svoj način. Klub temu pa možnost
94 pogodbenega dogovarjanja ne zagotavlja učinkovitosti sistema v zadostni
meri, iz podobnih razlogov, kot veljajo za alokacijo imetništva pravic iz iz-
umov: zaradi učinka imetništva bodo pogajanja v veliki večini primerov
neuspešna. Z vidika dokazovanja je za delavca lahko problematična tudi
klavzula 18. člena ZPILDR o spremenjenih okoliščinah. Dokazno breme,
da so se okoliščine bistveno spremenile, npr. da je gospodarska uporabnost
službenega izuma večja, kot je bilo predvideno v trenutku odmere nagrade,
nosi delavec, pri čemer se postavlja vprašanje, kako sploh lahko to dokaže.
Poleg ZPILDR je nagrajevanje delavcev predvideno tudi v ZASP in
ZVNSR. Z vidika učinkovitosti si v teh zakonih kritiko zaslužijo tiste do-
ločbe, ki razmerij med delodajalcem in delojemalcem ne urejajo jasno in
enostavno. Predvsem gre za določbo 102. člena ZASP o primernem na-
domestilu, ki ne pove, kdaj je nadomestilo primerno in kako se ga izraču-
na. Pri določitvi tega nadomestila bo prišla v poštev tudi določba 81. člena
ZASP o spremenjenih okoliščinah – z vidika učinkovitosti je tukaj pri-
pomba smiselno enaka kot zgoraj v zvezi z 18. členom ZPILDR. Tudi do-
ločba 126. člena ZASP je z vidika pravne jasnosti in gotovosti sporna, o
čemer smo tudi že govorili. Podobno kritiko si zasluži tudi ZVTPPV, ki
se v 17. členu glede prenosa in licence pravic sklicuje na smiselno upora-
bo določb zakona, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastni-
ne. Smiselna uporaba je podvržena interpretacijam, kar ne prispeva k jasno
določenemu razmerju med delavcem in delodajalcem. Enaka kritika velja
tudi za določbo 12. člena ZVNSR, ki glede upravičenosti pridobitve pra-
vic iz nove sorte v odsotnosti pogodbenega dogovora napotuje na smiselno
uporabo predpisov o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja,
ki se nanašajo na patente. Postavlja se seveda vprašanje, ali se smiselno upo-
zoriti predvsem na kriterije za izračun nagrade po 15. členu ZPILDR. Za
delodajalca je zelo pomembno, da hrani in beleži vse informacije in oko-
liščine, ki bi lahko bile pri ugotavljanju teh kriterijev relevantne. To lah-
ko za delodajalca predstavlja precejšnje administrativno breme. Obenem
pa delavec težko preveri pravilnost izračuna nagrade, saj nima dostopa do
informacij o gospodarski uporabnosti izuma. V praksi bo težko potegni-
ti ločnico, katere koristi izhajajo iz patenta in katere so posledica uspešne
marketinške strategije ali celo spremembe v preferencah potrošnikov. Poleg
tega lahko delodajalec vse pravice iz izuma proda (npr. s pogodbo o izključ-
ni licenci), zato se postavlja vprašanje, kako se v takem primeru računa go-
spodarska uporabnost izuma. Te težave so sicer delno omiljene z določbo 3.
odstavka 5. člena ZPILDR, po kateri se lahko delavec in delodajalec dogo-
vorita, da bosta nagrado izračunala na svoj način. Klub temu pa možnost
94 pogodbenega dogovarjanja ne zagotavlja učinkovitosti sistema v zadostni
meri, iz podobnih razlogov, kot veljajo za alokacijo imetništva pravic iz iz-
umov: zaradi učinka imetništva bodo pogajanja v veliki večini primerov
neuspešna. Z vidika dokazovanja je za delavca lahko problematična tudi
klavzula 18. člena ZPILDR o spremenjenih okoliščinah. Dokazno breme,
da so se okoliščine bistveno spremenile, npr. da je gospodarska uporabnost
službenega izuma večja, kot je bilo predvideno v trenutku odmere nagrade,
nosi delavec, pri čemer se postavlja vprašanje, kako sploh lahko to dokaže.
Poleg ZPILDR je nagrajevanje delavcev predvideno tudi v ZASP in
ZVNSR. Z vidika učinkovitosti si v teh zakonih kritiko zaslužijo tiste do-
ločbe, ki razmerij med delodajalcem in delojemalcem ne urejajo jasno in
enostavno. Predvsem gre za določbo 102. člena ZASP o primernem na-
domestilu, ki ne pove, kdaj je nadomestilo primerno in kako se ga izraču-
na. Pri določitvi tega nadomestila bo prišla v poštev tudi določba 81. člena
ZASP o spremenjenih okoliščinah – z vidika učinkovitosti je tukaj pri-
pomba smiselno enaka kot zgoraj v zvezi z 18. členom ZPILDR. Tudi do-
ločba 126. člena ZASP je z vidika pravne jasnosti in gotovosti sporna, o
čemer smo tudi že govorili. Podobno kritiko si zasluži tudi ZVTPPV, ki
se v 17. členu glede prenosa in licence pravic sklicuje na smiselno upora-
bo določb zakona, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastni-
ne. Smiselna uporaba je podvržena interpretacijam, kar ne prispeva k jasno
določenemu razmerju med delavcem in delodajalcem. Enaka kritika velja
tudi za določbo 12. člena ZVNSR, ki glede upravičenosti pridobitve pra-
vic iz nove sorte v odsotnosti pogodbenega dogovora napotuje na smiselno
uporabo predpisov o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja,
ki se nanašajo na patente. Postavlja se seveda vprašanje, ali se smiselno upo-
