Page 95 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 95
rabljajo le določbe o pravici do pridobitve žlahtniteljske pravice ali tudi do-
ločbe o obvezni denarni nagradi.
Slep, ki logično izhaja iz vseh gornjih ugotovitev je, da pravna ureditev
nagrajevanja v delovnem razmerju potrebuje korenite spremembe. Prvič, v
ZPILDR urejeno dolžnost delodajalca, da izumitelja za izum denarno nag-
radi, bi bilo treba nekoliko prilagoditi oziroma urediti tako, da ne bi bilo
več pomislekov, kot smo jih navedli zgoraj (problematičen izračun nagra-
de, dokazno breme glede gospodarske uporabnosti izuma ipd.). V zvezi s
tem velja opozoriti na ugotovitve, objavljene leta 2006 v European Journal
of Law and Economics, v katerem sta avtorja Kirstein in Will (2006) na-
tančno analizirala določbe nemškega ArbNErfG predvsem z vidika učin-
ka nagrajevanja na zavzetost delavcev za inoviranje. Izhajajoč iz rezulta-
tov poglobljene ekonomske analize obravnavane nemške pravne ureditve
nagrajevanja za izume sta avtorja ugotovila, da je trenutno veljavni sistem
nespodbuden. V članku predlagata tudi ustrezno rešitev, ki jo vidita v pla-
čilu pavšalne denarne nagrade (Kirstein in Will 2006, 131). Seveda bi bilo
nespametno trditi, da je to tista sprememba, ki bi naš sistem nagrajevanja
izumov naredila bolj učinkovit. Vsekakor pa bi na podlagi tega, da se je naš
zakonodajalec pri oblikovanju ZPILDR v veliki meri naslanjal na nemški
ArbNErfG (v precejšnjem obsegu je dikcija našega zakona celo identična
dikciji nemškega), veljalo razmisliti o teh predlogih, jih podrobneje preu-
čiti, tudi z ekonomskimi orodji, in na podlagi tega pripraviti spremembe
ZPILDR. Drugič, pri nagrajevanju inovativnosti je treba večjo pozornost
nameniti avtonomnemu urejanju, predvsem kolektivnim pogodbam na
ravni delodajalca (tako tudi Kirstein in Will 2006, 131). Tretjič, v kolektiv-
ne pogodbe naj se vključijo takšne oblike nagrajevanja, ki bodo upoštevale
najnovejše ugotovitve teorije o intrinstičnih motivih delavcev za ustvarja-
nje inovacij. Posebej velja razmisliti tudi o nedenarnih nagradah, saj teo-
rija poudarja, da je najučinkovitejša kombinacija denarnih in nedenarnih
nagrad. Četrtič, treba je spremeniti davčno obravnavo nagrad za inovacije
delavcev tako, da ne bo spodbujala ex post pogodbenega dogovarjanja. Pe-
tič in zadnjič, določbe ZVNSR, ZVTPPC in ZASP, ki so nejasne, je treba
ustrezno spremeniti.
rabljajo le določbe o pravici do pridobitve žlahtniteljske pravice ali tudi do-
ločbe o obvezni denarni nagradi.
Slep, ki logično izhaja iz vseh gornjih ugotovitev je, da pravna ureditev
nagrajevanja v delovnem razmerju potrebuje korenite spremembe. Prvič, v
ZPILDR urejeno dolžnost delodajalca, da izumitelja za izum denarno nag-
radi, bi bilo treba nekoliko prilagoditi oziroma urediti tako, da ne bi bilo
več pomislekov, kot smo jih navedli zgoraj (problematičen izračun nagra-
de, dokazno breme glede gospodarske uporabnosti izuma ipd.). V zvezi s
tem velja opozoriti na ugotovitve, objavljene leta 2006 v European Journal
of Law and Economics, v katerem sta avtorja Kirstein in Will (2006) na-
tančno analizirala določbe nemškega ArbNErfG predvsem z vidika učin-
ka nagrajevanja na zavzetost delavcev za inoviranje. Izhajajoč iz rezulta-
tov poglobljene ekonomske analize obravnavane nemške pravne ureditve
nagrajevanja za izume sta avtorja ugotovila, da je trenutno veljavni sistem
nespodbuden. V članku predlagata tudi ustrezno rešitev, ki jo vidita v pla-
čilu pavšalne denarne nagrade (Kirstein in Will 2006, 131). Seveda bi bilo
nespametno trditi, da je to tista sprememba, ki bi naš sistem nagrajevanja
izumov naredila bolj učinkovit. Vsekakor pa bi na podlagi tega, da se je naš
zakonodajalec pri oblikovanju ZPILDR v veliki meri naslanjal na nemški
ArbNErfG (v precejšnjem obsegu je dikcija našega zakona celo identična
dikciji nemškega), veljalo razmisliti o teh predlogih, jih podrobneje preu-
čiti, tudi z ekonomskimi orodji, in na podlagi tega pripraviti spremembe
ZPILDR. Drugič, pri nagrajevanju inovativnosti je treba večjo pozornost
nameniti avtonomnemu urejanju, predvsem kolektivnim pogodbam na
ravni delodajalca (tako tudi Kirstein in Will 2006, 131). Tretjič, v kolektiv-
ne pogodbe naj se vključijo takšne oblike nagrajevanja, ki bodo upoštevale
najnovejše ugotovitve teorije o intrinstičnih motivih delavcev za ustvarja-
nje inovacij. Posebej velja razmisliti tudi o nedenarnih nagradah, saj teo-
rija poudarja, da je najučinkovitejša kombinacija denarnih in nedenarnih
nagrad. Četrtič, treba je spremeniti davčno obravnavo nagrad za inovacije
delavcev tako, da ne bo spodbujala ex post pogodbenega dogovarjanja. Pe-
tič in zadnjič, določbe ZVNSR, ZVTPPC in ZASP, ki so nejasne, je treba
ustrezno spremeniti.
