Page 111 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 111
na morju
(»Goldenes Kreuz« Lotterie).20 Sicer je v Opatiji že od leta 1888 delovalo zdra-
vilišče za vojaške uslužbence (Kurhaus für Offiziere), ki ga je družba Južne že-
leznice odprla tega leta in kasneje donirala avstrijskemu Belemu križu (Niel,
1991, 41).
Zasluge za zakonsko ureditev in uradno razglasitev zdravilišča je imel
Julius Glax, ki je z grofom Benediktom Giovanellijem (kasnejšim tržaškim
županom) pripravil regulacijski zdravstveni načrt za Opatijo. Glax je tudi
pripravil seznam zdravstvenih in higienskih standardov, ki jih je moral do-
segati zdraviliški kraj. Svoj predlog je predstavil v knjigi Hygiene der Kuror-
te, ki jo je napisal na povabilo Mednarodnega komiteja za podiplomsko izo-
braževanje zdravnikov (International Committee for Postgraduate Education
for Physicians). Glaxov seznam osnovnih higienskih standardov v zdraviliščih
obsega naslednje pogoje (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 44–45):
− čist zrak,
− čista pitna voda,
− čisto, okolju prijazno in strokovno urejeno sežiganje odpadkov,
− izolacija za nalezljive bolezni,
− sodobno pokopališče,
− primerna ureditev za sanatorije,
− hiter in varen prevoz pacientov,
− učinkovite reševalske in gasilske storitve,
− nadzor in strokovna skrb za sežiganje zdravil,
− nadzor nad gradnjo v kraju,
− zdrava hrana v restavracijah,
− mir v zdravilišču,
− organizirana zdravstvena nega in lekarne,
− kemično-bakterijski inštitut in meteorološki observatorij ter
− primerna literatura, ki bo realno prikazovala zdravilišče in njegovo po-
nudbo.
Glaxovi pogoji niso bili nerazumni in dejansko predstavljajo predpogoj
za vzpostavitev in primerno delovanje zdravstvene ustanove.
Iz letnih poročil zdraviliškega vodje lahko razberemo, da so se konec 19.
stoletja v Opatiji soočali tudi z nekaterimi težavami. Sanitetno poročilo za
20 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 Assocazioni, 4 Bagno
di mare Abbazia, 184: Naznanilo c.–kr. namestnika Theodorja Ritterja von Rinaldinija glede or-
ganizacije loterije za postavitev sanatorija za državne uslužbence v Opatiji: An die geehrten Her-
ren k.k. Staatsbeamten in Küstenlande. Triest, N. 725/P, 11. 5. 1896 ter pismo ga. Rose de Rinaldini
(namestnikova žena) s podobno vsebino, ki je bila naslovljena na častiljive goste, Trieste, 11. 5. 1896.
109
(»Goldenes Kreuz« Lotterie).20 Sicer je v Opatiji že od leta 1888 delovalo zdra-
vilišče za vojaške uslužbence (Kurhaus für Offiziere), ki ga je družba Južne že-
leznice odprla tega leta in kasneje donirala avstrijskemu Belemu križu (Niel,
1991, 41).
Zasluge za zakonsko ureditev in uradno razglasitev zdravilišča je imel
Julius Glax, ki je z grofom Benediktom Giovanellijem (kasnejšim tržaškim
županom) pripravil regulacijski zdravstveni načrt za Opatijo. Glax je tudi
pripravil seznam zdravstvenih in higienskih standardov, ki jih je moral do-
segati zdraviliški kraj. Svoj predlog je predstavil v knjigi Hygiene der Kuror-
te, ki jo je napisal na povabilo Mednarodnega komiteja za podiplomsko izo-
braževanje zdravnikov (International Committee for Postgraduate Education
for Physicians). Glaxov seznam osnovnih higienskih standardov v zdraviliščih
obsega naslednje pogoje (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 44–45):
− čist zrak,
− čista pitna voda,
− čisto, okolju prijazno in strokovno urejeno sežiganje odpadkov,
− izolacija za nalezljive bolezni,
− sodobno pokopališče,
− primerna ureditev za sanatorije,
− hiter in varen prevoz pacientov,
− učinkovite reševalske in gasilske storitve,
− nadzor in strokovna skrb za sežiganje zdravil,
− nadzor nad gradnjo v kraju,
− zdrava hrana v restavracijah,
− mir v zdravilišču,
− organizirana zdravstvena nega in lekarne,
− kemično-bakterijski inštitut in meteorološki observatorij ter
− primerna literatura, ki bo realno prikazovala zdravilišče in njegovo po-
nudbo.
Glaxovi pogoji niso bili nerazumni in dejansko predstavljajo predpogoj
za vzpostavitev in primerno delovanje zdravstvene ustanove.
Iz letnih poročil zdraviliškega vodje lahko razberemo, da so se konec 19.
stoletja v Opatiji soočali tudi z nekaterimi težavami. Sanitetno poročilo za
20 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 Assocazioni, 4 Bagno
di mare Abbazia, 184: Naznanilo c.–kr. namestnika Theodorja Ritterja von Rinaldinija glede or-
ganizacije loterije za postavitev sanatorija za državne uslužbence v Opatiji: An die geehrten Her-
ren k.k. Staatsbeamten in Küstenlande. Triest, N. 725/P, 11. 5. 1896 ter pismo ga. Rose de Rinaldini
(namestnikova žena) s podobno vsebino, ki je bila naslovljena na častiljive goste, Trieste, 11. 5. 1896.
109
