Page 199 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 199
na morju
plavanje v morju, plavalne tečaje, razne diete s pitjem svežega kravjega mle-
ka, jogurta ali mineralne vode, diete z grozdjem in hojo (Terraincurwege), se-
veda prilagojeno pacientovemu zdravstvenemu stanju, ter hojo po določenih
poteh s počivališči, ki jih je oblikoval prof. Oertl. Hoja je po Oertlovi zaslu-
gi igrala pomebno vlogo kot preventivna zdravstvena metoda in oblika tera-
pije. Omenjene sprehajalne poti s počivališči so bile namenjene tako pacien-
tom kot zdravim ljudem (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 47–50).
Njegove zasluge segajo izven medicinskega okvira, saj je kot voditelj zdravili-
šča in ugledni zdravnik, poleg že omenjenega prof. Glaxa, promoviral Opa-
tijo z udeležbo na predavanjih, konferencah, objavo strokovnih publikacij in
publikacij turističnega značaja (vodniki). Promotor opatijskega turizma je bil
tudi Glaxov zet Franz Tripold, ki je vsakodnevno spremljal temperaturo zra-
ka in morja ter o tem poročal v časopisju ter tako promoviral opatijsko klimo
in sam kraj (Muzur, 2011, 861).
Gradež se je ravno tako na pobudo zdravnikov razvil v uspešno morsko
letovišče Avstro-Ogrske. Začetek zdraviliške dejavnosti v kraju je sicer dru-
gačen kakor v Opatiji. V Gradežu je priznani pediater dr. Barellai našel pri-
meren kraj za zdravljenje revnih otrok iz industrijskih okolij, ki so jih pestile
limfatične bolezni in rahitis. Na otoku je odprl prvo morsko otroško zaveti-
šče/okrevališče v državi. Pozitivni učinki zdravljenja z mivko in morjem, ki
ga je apliciral dr. Barellai, so postopoma privabili tudi elitne goste. Proti kon-
cu 19. stoletja se je dejavnost pričela usmerjati v turistično in letoviško, otro-
ško okrevališče pa je še naprej sprejemalo bolne otroke in ostajalo dejavno na
tem področju.
V Portorožu je bil lokalni zdravnik začetnik tamkajšnjega zdraviliške-
ga turizma. Dr. Lugnani je svojim revmatičnim pacientom pričel predpisovati
zdravljenje s slanico, terapijo, ki je pacientom bistveno izboljšala zdravstveno
stanje. Po izpričanih uspehih se je na njegovo pobudo lokalni solinski konzor-
cij zavzel za ustanovitev delniške družbe, ki bi upravljala zdravilišče. Do pri-
četka prve svetovne vojne je tudi Portorož postal priljubljena letoviška desti-
nacija.
Na podlagi izpostavljene predpostavke je na primeru razvoja Opatije,
Gradeža in Portoroža mogoče ugotoviti, da so zdravniki v omenjenih krajih
imeli pomembno, če ne ključno vlogo pri začetkih zdraviliškega turistične-
ga razvoja. Vsi trije kraji so na podlagi lastnih naravnih danosti (blaga klima,
morska voda, zrak, sonce, mivka, slanica, blato) ustrezno izkoristili modo, ki
jo je uvedla medicina, in se razvijali v priljubljena klimatska in morska zdravi-
lišča oziroma letovišča. Opatija je delovala kot zdravilišče pozimi (klimatsko
197
plavanje v morju, plavalne tečaje, razne diete s pitjem svežega kravjega mle-
ka, jogurta ali mineralne vode, diete z grozdjem in hojo (Terraincurwege), se-
veda prilagojeno pacientovemu zdravstvenemu stanju, ter hojo po določenih
poteh s počivališči, ki jih je oblikoval prof. Oertl. Hoja je po Oertlovi zaslu-
gi igrala pomebno vlogo kot preventivna zdravstvena metoda in oblika tera-
pije. Omenjene sprehajalne poti s počivališči so bile namenjene tako pacien-
tom kot zdravim ljudem (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 47–50).
Njegove zasluge segajo izven medicinskega okvira, saj je kot voditelj zdravili-
šča in ugledni zdravnik, poleg že omenjenega prof. Glaxa, promoviral Opa-
tijo z udeležbo na predavanjih, konferencah, objavo strokovnih publikacij in
publikacij turističnega značaja (vodniki). Promotor opatijskega turizma je bil
tudi Glaxov zet Franz Tripold, ki je vsakodnevno spremljal temperaturo zra-
ka in morja ter o tem poročal v časopisju ter tako promoviral opatijsko klimo
in sam kraj (Muzur, 2011, 861).
Gradež se je ravno tako na pobudo zdravnikov razvil v uspešno morsko
letovišče Avstro-Ogrske. Začetek zdraviliške dejavnosti v kraju je sicer dru-
gačen kakor v Opatiji. V Gradežu je priznani pediater dr. Barellai našel pri-
meren kraj za zdravljenje revnih otrok iz industrijskih okolij, ki so jih pestile
limfatične bolezni in rahitis. Na otoku je odprl prvo morsko otroško zaveti-
šče/okrevališče v državi. Pozitivni učinki zdravljenja z mivko in morjem, ki
ga je apliciral dr. Barellai, so postopoma privabili tudi elitne goste. Proti kon-
cu 19. stoletja se je dejavnost pričela usmerjati v turistično in letoviško, otro-
ško okrevališče pa je še naprej sprejemalo bolne otroke in ostajalo dejavno na
tem področju.
V Portorožu je bil lokalni zdravnik začetnik tamkajšnjega zdraviliške-
ga turizma. Dr. Lugnani je svojim revmatičnim pacientom pričel predpisovati
zdravljenje s slanico, terapijo, ki je pacientom bistveno izboljšala zdravstveno
stanje. Po izpričanih uspehih se je na njegovo pobudo lokalni solinski konzor-
cij zavzel za ustanovitev delniške družbe, ki bi upravljala zdravilišče. Do pri-
četka prve svetovne vojne je tudi Portorož postal priljubljena letoviška desti-
nacija.
Na podlagi izpostavljene predpostavke je na primeru razvoja Opatije,
Gradeža in Portoroža mogoče ugotoviti, da so zdravniki v omenjenih krajih
imeli pomembno, če ne ključno vlogo pri začetkih zdraviliškega turistične-
ga razvoja. Vsi trije kraji so na podlagi lastnih naravnih danosti (blaga klima,
morska voda, zrak, sonce, mivka, slanica, blato) ustrezno izkoristili modo, ki
jo je uvedla medicina, in se razvijali v priljubljena klimatska in morska zdravi-
lišča oziroma letovišča. Opatija je delovala kot zdravilišče pozimi (klimatsko
197
